O skandinavskem šolskem sistemu (5)

Verjetno ste že slišali za šolski sistem, ki ga izvajajo skandinavske države. Nekoliko sem ga okusila tudi sama. Prvi vtis: zelo všeč. Gre za to, da je njihovo šolstvo veliko bolj sproščeno in domače. Nimaš občutka, da si pravzaprav v šoli ali na fakulteti. Učitelji in profesorji nimajo tistega vzvišenega pogleda, kot ga premorejo nekatere stroge osebe s sveta prosvete, ki so si učenje predstavljale s šibo v roki. Tu nihče pravzaprav ne dela zapiskov, morda kake pomembne iztočnice, sicer pa predavanja potekajo bolj v smeri diskusije in pogovora med profesorjem in študenti. Študijsko gradivo predstavljajo predvsem vizualni in interaktivni elementi, predavanja ne predstavljajo profesorjevega branja iz knjig ali prosojnic, ob katerih si vsi lomimo prste in hitimo zapisovati čim več.

No, živimo v 21. stoletju in glede na to, da Finska v marsičem prednjači pred našo državico na sončni strani Alp, ni presenečenje, da se tukajšnje šolstvo dosti razlikuje od našega. Celotno šolstvo na Finskem časti država. Na splošno imajo, vsaj za študente lahko trdim, več svobode pri ustvarjanju. Na fakultetah so vidni njihovi dosežki (seveda je to odvisno od fakultetnega programa - slednje velja predvsem za umetniške fakultete oziroma tiste, ki »pokrivajo« kulturo) - skulpture, kipi, oblačila, vse mogoče kreacije in makete. Faks živi in ni neka dolgočasna stavba z vrati, nekaj klopmi in kavomati ter nekaj plakati, ki vabijo na žur. Po faksu se sprehajajo v nogavicah, plašče obesijo in se z njimi do odhoda ne obremenjujejo.

Kavo pijejo v kuhinji. Da, prav ste slišali, profesorji in študenti se družijo v kuhinji, kakršno imamo vsi doma, udobno in ne tipi-topi pospravljeno. To je naš kavomat, ki ga obožujemo, kljub zanič kavi. Deluje preprosto: skuhaš kavo, čaj, pogreješ kosilo v mikrovalovki in podobno. Za uporabo kavomata (Finci kave ne kuhajo v džezvi) v lonček vržeš dvajset centov in to je to. Nobenega ni, da bi to preverjal. Enostavno igrajo »fairplay« in verjamejo, da študentom petine evra v primerjavi s kavarniškimi cenami, ki lahko presegajo tudi tri evre za kavo brez dodatkov, ni težko dati. In ko zmanjka kave? Spet zelo enostavno. Pobereš drobiž iz lončka in skočiš v najbližjo trgovino. Fincem se ne da komplicirati. To tudi naravnost povejo.

S profesorjem se lahko pogovarjaš o smislu življenja ali o drogah, odnos je izredno kolegialen. Vrata njihovih kabinetov so vedno odprta, prav tako so vedno odprti za kakršno koli vprašanje. Preseneča me tudi »lahkotnost« študiranja. Roki datumsko niso točno določeni, vedno se lahko dogovoriš, da kaj narediš malo bolj po svoje, zunaj okvirov. Profesorji osebnega izražanja ne zavračajo, nasprotno, pri vsem imaš zelo proste roke. Imaš svobodo, da se res nekaj naučiš. Poleg tega je študij veliko bolj praktično usmerjen. In multifunkcionalno. Profesorjev ne zanima, ali vpričo njih spiš, objavljaš na Facebooku, se pogovarjaš s kolegom ali srebaš juho. Zaradi današnje nenehne stiske s časom zagovarjajo sposobnost opravljanja več stvari hkrati - poslušanja in pisanja, recimo.