Z zakonom rešeni manj pomembnih zadev

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sobota, 3. november 2007 / 06:00

Janez Čebulj, zadnja tri leta predsednik ustavnega sodišča, ki je pričakoval, da se bo 30. oktobra kot ustavni sodnik poslovil, a mu je mandat z žrebom podaljšan do izvolitve novega ustavnega sodnika, je ocenil devetletno delo ustavnega sodišča.

Ljubljana - Medtem ko se je prejšnja sestava ustavnih sodnikov ukvarjala pretežno s tranzicijskimi zadevami, je bila teža dela ustavnega sodišča v mandatu 1998–2007 v glavnem na človekovih pravicah in na razmerjih med vejami oblasti. Ustavno sodišče je v tem obdobju reševalno številne pomembne zadeve. Janez Čebulj med njimi omenja dve pomembni presoji mednarodnih pogodb, vatikanskega sporazuma in maloobmejnega sporazuma s Hrvaško, varstvo manjšin, varstvo volilne pravice in svobodno izpovedovanje vere. Poseganje v osebno svobodo in integriteto, komunikacijska zasebnost (tu gre tudi za primer prisluškovanja mednarodnim zvezam s strani Sove), sojenje v razumnem roku (primer Lukenda), položaj sodstva, svoboda umetniškega ustvarjanja, žrtve vojnega nasilja, neodvisna preiskava policijskega nasilja so nadaljnje teme, ki sodijo med najpomembnejše odločitve ustavnega sodišča v minulih letih. Zadnji dve odločitvi, ki ju je sodišče sprejelo tik pred prazniki, sta primera Zalar in financiranje občin. V slednjem primeru je ustavno sodišče ugodilo pritožbi občin Ljubljana, Trzin in Šempeter Vrtojba, ki naj bi jih zakon o financiranju občin denarno prikrajšal.

O spoštovanju odločb ustavnega sodišča, ko to naloži zakonodajalcu, naj izvrši njegovo odločitev, je predsednik dejal, da so nekatere odločitve že dlje časa nespoštovane. Ne gre za to, da bi se zakonodajalec ne odzival, pač pa se ni odzival v celoti, ni pa še odziva na ducat odločitev, pri katerih je rok že potekel. Značilnost tega obdobja je tudi velik pripad zadev ustavnega sodišča. »V prvem letu po nastopu našega mandata smo prejeli toliko zadev, kot jih sedaj v enem mesecu, med njimi je tudi veliko takih, ki po našem mnenju ne sodijo na ustavno sodišče,« je dejal Janez Čebulj. Do srede leta so prejeli v odločanje 2770 zadev in še 1628 prekrškov, do konca leta jih bo najmanj 5500. Zaradi tega jih veliko ostaja nerešenih. Sredi oktobra jim ostaja nerešenih 2268 zadev, vendar zatrjujejo, da bo konec leta ostanek nerešenega manjši, in sicer po zaslugi spremenjenega zakona o ustavnem sodišču. Po trinajstih letih je bila namreč sprejeta novela zakona o ustavnem sodišču, ki z novim načinom dela omogoča hitrejšo selekcijo zadev, ni se jim treba več ukvarjati s prekrški (tako so lani v treh mesecih rešili 107 zadev, letos pa 379), skratka delo ustavnih sodnikov je lahko učinkovitejše. Z zaostritvijo pravnega interesa za pobudo je razlaga zakonov in drugih predpisov najprej naloga pristojnih sodišč z vrhovnim sodiščem na vrhu, ustavno pa mora imeti ob presoji ustavnosti na razpolago razlago, ki so jo sprejela sodišča, ki sodijo po ustavi in zakonu. Pravni interes za vložitev pobude je izkazan šele hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe, če pobudnik izkaže, da s sodnim varstvom zaradi razlage predpisa, za katero trdi, da je ustavno sporna, ni uspel.