Nad inflacijo pri plačah?

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 3. november 2007 / 06:00

Podatki kažejo, da se nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja iz prve polovice leta. Pri inflaciji je potrebna zajezitev inflacijskih pričakovanj.

Ljubljana – V torek je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) objavil podatke o rasti življenjskih potrebščin v oktobru, ki je merilo za splošno rast cen oziroma inflacijo. Kljub pričakovanjem, da se rast cen ne bo umirila, pa je visok skok – za 0,7 odstotka, presenetil. Kako neugodna so gibanja, pove zlasti podatek, da smo imeli lani oktobra celo 0,8-odstotno znižanje cen, ter podatek, da je letna rast cen v letošnjem oktobru dosegla kar 5,1 odstotka, medtem ko je bila lani oktobra letna rast cen le 1,5 odstotka. Tako smo krepko ohranili nezavidljiv položaj države, ki ima v evrskem območju najvišjo inflacijo, saj so v sredo iz Bruslja sporočili, da je povprečna inflacija v Evropski monetarni uniji (EMU) oktobra na letni ravni znašala 2,6 odstotka, kar je sicer tudi za 0,3 odstotne točke več od napovedi in za 0,5 odstotka višja kot v septembru.

Dražji obleka in hrana

Statistični urad je seveda pripravil podrobnejši pregled podražitev in pri tem ugotovil, da so se v oktobru najbolj podražili obleka in obutev (4,4 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (2,2 odstotka) in stanovanja (za 1 odstotek). Vzroki za te podražitve so v prehodu na zimsko kolekcijo oblačil (dvig za 5,4 odstotka), pri hrani so se podražili mlečni izdelki, meso in spet celo kruh, na rast stanovanjskih stroškov pa so najbolj vplivala dražja goriva za ogrevanje oziroma energija (rast za 1,6 odstotka). Zanimivo: pogonska goriva so se v oktobru pocenila za 0,1 odstotka.

UMAR: krivi sta hrana in nafta

Na objavo statističnih podatkov o gibanjih cen se je še isti dan odzval tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki v oktobrski številki Ekonomskega ogledala že komentira podatke o inflaciji. Na UMAR-ju ugotavljajo, da so za neugodno visoko rast cen krivi predvsem hrana in rast cen nafte, pri čemer so slednje izrazit zunanji dejavnik, ki pa se pri nas zaradi večjega deleža cen goriv v indeksu vseh cen močneje odraža. Znižanje cen pogonskih goriv v oktobru je predvsem posledica zamika za dogajanji na svetovnih trgih (v začetku tedna je nafta že presegla ceno 90 dolarjev za sod) ter vladnega znižanja trošarin na minimalno zakonsko raven. Tako vlada nima več možnosti za blažitev cen goriv in s tem blažitev posledic za slovensko inflacijo.

Na UMAR-ju ugotavljajo, da je bila tudi rast cen hrane spodbujena z naraščanjem primarnih cen surovin na tujih trgih. Slovenija znotraj EU ni izjema, saj visoke rasti cen hrane beležijo tudi druge nove članice EU, medtem ko so v starih članicah cene hrane sicer višje kot v istem obdobju lani, vendar za manjši odstotek. Pri tem dodajajo, da je visoka rast v Sloveniji verjetno tudi posledica moči pridelovalcev, predelovalcev in prodajalcev hrane, da višje cene prevalijo na kupce. V verigi pridelovalci hrane - živilska industrija - trgovina smo pri nas očitno slabo organizirani, premalo je konkurence, preveč monopolov in celo kartelnega obnašanja.

Zajeziti inflacijska pričakovanja

Sicer pa v UMAR-ju ocenjujejo, da se v zadnjih mesecih v Sloveniji nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja iz prve polovice leta. Industrijska proizvodnja ostaja visoka, spremljajo jo spodbudna gibanja na trgu dela. Kot vladna služba so seveda prepričani, da sedanje povišanje inflacije ni posledica napak pri vodenju ekonomskih politik, bo pa za umirjanje visoke inflacije in predvsem zajezitev inflacijskih pričakovanj ključnega pomena, kako se bodo razpletla pogajanja med delodajalci in delojemalci glede dogovora o plačah v prihodnjih mesecih. Pri tem pa mora vlada ohraniti restriktivno držo pri cenah, ki so pod njenim nadzorom, ter s fiskalno politiko ohranjati okvir, ki bo omejeval pritiske na inflacijo.