Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.

Šenčur – Občinski svetniki v Šenčurju so na zadnji seji pričakovano potrdili osnutek občinskega prostorskega načrta, vendar pa se niso mogli znebiti občutka, da so v njem premalo upoštevane želje občanov. »Občanom je treba omogočiti, da ostanejo v domačem kraju. Ali se bodo morali preseliti drugam samo zato, ker na svoji zemlji ne morejo zidati, gradbene parcele, ki so že sedaj na voljo, pa so zelo drage?« se je na primer spraševal Jurij Gorjup (Skupna pot), nič drugače pa niso razmišljali tudi drugi. Svetnikom se poleg tega zdi pretirana predpostavka pripravljavca prostorskega dokumenta, da bo v občini Šenčur v prihodnosti živelo deset tisoč ljudi. So bili pa zato zadovoljni z jasnim določilom, da enodružinska pozidava pomeni največ dvostanovanjski objekt, kar je v zadnjem letu postala zelo občutljiva tema v Šenčurju.

»Občina je stalno v precepu med pobudami občanov za gradnjo na lastnih zemljiščih in državnimi organi, katerim je treba te pobude strokovno argumentirati. Zakonodajalec pravi, da je treba najprej porabiti obstoječa stavbna zemljišča, teh pa je v Šenčurju dovolj. Zavedamo se, da so za občane predraga, a socialni moment žal ne zanima nobenega soglasjedajalca. Poleg tega nekateri občani niso bili racionalni, saj so predlagali npr. zazidljivost šest tisoč kvadratnih metrov velike parcele, čeprav potrebujejo samo petsto, šeststo kvadratnih metrov,« je obrazložil Leon Kobetič iz domžalskega podjetja Locus, ki za občino Šenčur pripravlja občinski prostorski načrt.

Poročali smo že, da je v Šenčurju ta trenutek 473 hektarjev stavbnih zemljišč, od tega pa jih je nepozidanih kar 176 hektarjev oziroma 3520 gradbenih parcel, velikih po petsto kvadratnih metrov, kolikor bo po novem predpisana najmanjša velikost gradbene parcele za stanovanjsko hišo. Prav tako je znano, da so lastniki zaprosili za 45 hektarjev novih stavbnih zemljišč, od katerih jih je velika večina na kmetijskih zemljiščih prve kategorije. »Problem izgube kmetijskih zemljišč je v tem, da jih je treba nadomestiti. V nadaljnjih pogajanjih z ministrstvom za kmetijstvo bo tako treba ugotoviti, ali so morda kje na voljo nadomestna kmetijska zemljišča. Na ministrstvu namreč navajajo, da je v Evropi povprečno 2200 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca, v Sloveniji pa samo osemsto metrov, medtem ko naj bi bil eksistenčni minimum tisoč kvadratnih metrov na prebivalca,« je še pojasnil Kobetič.