Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.

Šenčur – Občinski svetniki v Šenčurju so na zadnji seji pričakovano potrdili osnutek občinskega prostorskega načrta, vendar pa se niso mogli znebiti občutka, da so v njem premalo upoštevane želje občanov. »Občanom je treba omogočiti, da ostanejo v domačem kraju. Ali se bodo morali preseliti drugam samo zato, ker na svoji zemlji ne morejo zidati, gradbene parcele, ki so že sedaj na voljo, pa so zelo drage?« se je na primer spraševal Jurij Gorjup (Skupna pot), nič drugače pa niso razmišljali tudi drugi. Svetnikom se poleg tega zdi pretirana predpostavka pripravljavca prostorskega dokumenta, da bo v občini Šenčur v prihodnosti živelo deset tisoč ljudi. So bili pa zato zadovoljni z jasnim določilom, da enodružinska pozidava pomeni največ dvostanovanjski objekt, kar je v zadnjem letu postala zelo občutljiva tema v Šenčurju.

»Občina je stalno v precepu med pobudami občanov za gradnjo na lastnih zemljiščih in državnimi organi, katerim je treba te pobude strokovno argumentirati. Zakonodajalec pravi, da je treba najprej porabiti obstoječa stavbna zemljišča, teh pa je v Šenčurju dovolj. Zavedamo se, da so za občane predraga, a socialni moment žal ne zanima nobenega soglasjedajalca. Poleg tega nekateri občani niso bili racionalni, saj so predlagali npr. zazidljivost šest tisoč kvadratnih metrov velike parcele, čeprav potrebujejo samo petsto, šeststo kvadratnih metrov,« je obrazložil Leon Kobetič iz domžalskega podjetja Locus, ki za občino Šenčur pripravlja občinski prostorski načrt.

Poročali smo že, da je v Šenčurju ta trenutek 473 hektarjev stavbnih zemljišč, od tega pa jih je nepozidanih kar 176 hektarjev oziroma 3520 gradbenih parcel, velikih po petsto kvadratnih metrov, kolikor bo po novem predpisana najmanjša velikost gradbene parcele za stanovanjsko hišo. Prav tako je znano, da so lastniki zaprosili za 45 hektarjev novih stavbnih zemljišč, od katerih jih je velika večina na kmetijskih zemljiščih prve kategorije. »Problem izgube kmetijskih zemljišč je v tem, da jih je treba nadomestiti. V nadaljnjih pogajanjih z ministrstvom za kmetijstvo bo tako treba ugotoviti, ali so morda kje na voljo nadomestna kmetijska zemljišča. Na ministrstvu namreč navajajo, da je v Evropi povprečno 2200 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca, v Sloveniji pa samo osemsto metrov, medtem ko naj bi bil eksistenčni minimum tisoč kvadratnih metrov na prebivalca,« je še pojasnil Kobetič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 15. julij 2014 / 12:02

Stena Firbcev

Kranjska Mestna hiša je že precej let namenjena muzejskim prostorom, galeriji kranjskih likovnikov in s poročno dvorano v prvem nadstropju tudi mladoporočencem. Svoj pečat pa je pred časom...

Objavljeno na isti dan


Kultura / nedelja, 27. avgust 2017 / 23:01

Pravljičnost športa in branja

V pričakovanju letošnjega evropskega prvenstva v košarki, ki se začne prihodnji teden, je pri založbi DZS izšla slikanica Goran, legenda o zmaju. Zgodbo o našem vrhunskem košarkarju Goranu Dragiću je...

Gospodarstvo / nedelja, 27. avgust 2017 / 22:59

Šampionski naziv za Megličev med

Čebelar Anton Meglič iz Doline je na ocenjevanju medu v Gornji Radgoni za gozdni med prejel najvišje priznanje, to je naziv šampion.

Kronika / nedelja, 27. avgust 2017 / 22:59

Vozil pod vplivom mamil

Jesenice – Jeseniški policisti so v torek ponoči v prometu ustavljali voznika osebnega avtomobila, ki se dlje časa ni ustavil na modre luči in zvočne znake, po ustavitvi pa se je še upiral. V posto...

GG Plus / nedelja, 27. avgust 2017 / 22:59

Slovar zvonjenja in pritrkavanja

»Zvonjenje je na Slovenskem še vedno vsakdanji spremljevalec življenja, seveda bolj na podeželju kot v mestu, kjer ga v prometnem hrupu skoraj preslišimo, če nismo pod zvonikom, od koder se oglaša....

Nasveti / nedelja, 27. avgust 2017 / 22:57

Dolina sladoledarjev

Poletna pot z vzhodnotirolskega Stallersattla na italijansko stran nama je znana že dosti let. Malo pod Cortino d' Ampezzo se začne dolina Cadore v provinci Belluno, in čeprav vedno praviva, da bov...