Ljudmila Novak (Foto: Tina Dokl)

Kriza tudi čas za nove priložnosti

Za mesto v evropskem parlamentu se bo znova potegovala tudi Ljudmila Novak, članica skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Kranj – Ljudmila Novak se je za ponovno kandidaturo odločila, ker je prepričana, da bo tako lahko uspešno unovčila vse izkušnje, ki jih je pridobila z dosedanjim delom v evropskem parlamentu. Slovenske interese v evropskem parlamentu zagovarja v okviru največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Volitve v evropski parlament je tudi pri nas zaznamovala izredno nizka volilna udeležba, saj se je volitev pred petimi leti udeležilo zgolj 28 odstotkov volilnih upravičencev. Kako bi na volitve pritegnili več ljudi?

»Pri tem so lahko zelo pomembni državljanski forumi in prisotnost lokalnih medijev na njih, saj lahko dosežejo veliko ljudi na posameznem območju. Tudi evropski poslanci si prizadevamo, da bi predstavili konkretne projekte oziroma rezultate, ki smo jih dosegli v času našega dela, in njihov vpliv na življenje državljanov. Gre za pozitivne stvari, ki jih čutimo, a se ne zavedamo, da za tem stojijo odločitve evropskega parlamenta.«

Kakšno vlogo imate slovenski poslanci pri sooblikovanju evropske politike?

»Poslanci lahko vplivamo na zakonodajo še posebno takrat, ko nastopamo kot poročevalci za določen dokument oziroma kot poročevalci v senci – za svojo politično skupino. Takrat je naš vpliv pri dokumentu odločilen. Sama sem bila glavna poročevalka pri treh takšnih dokumentih, in sicer za Europass, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in vseživljenjsko izobraževanje. Kot poročevalka v senci sem sodelovala še pri številnih drugih dokumentih s področja izobraževanja, pri čemer ima vsak poslanec tudi možnost podajati amandmaje na poročila. Kot posameznik tako lahko narediš zelo veliko. Sodelovala sem tudi v skupini za manjšine, kjer sem opozarjala predvsem na težave naših manjšin, v skupini za invalide, kjer smo vso zakonodajo spremljali s stališča lažjega dostopa za invalide, in v skupini za družine.«

Na zadnjih evropskih volitvah je vaša stranka dosegla presenetljiv uspeh. Kaj pričakujete od letošnjih volitev, sploh glede na to, da se na zadnjih parlamentarnih volitvah stranka NSi ni uvrstila v državni zbor?

»Ponosni smo na rezultat, ki smo ga dosegli na evropskih volitvah, in tudi tokrat pričakujemo dober rezultat. Imamo najboljšo listo z dvema izkušenima evropskima poslancema, evropske izkušnje imajo tudi drugi kandidati z naše liste. Dosedanje izkušnje bi želeli uporabiti tudi v prihodnjem mandatu, saj je to delo zelo zapleteno in bi to kazalo izkoristiti.«

Vsak glas na evropskih volitvah naj bi bil tudi glas za raznolikost. Kaj je lahko naš prispevek k skupni evropski politiki?

»V Evropi smo majhna, a uspešna država – primerjajo nas z Luksemburgom. Izkazali smo se ob predsedovanju Evropski uniji, prevzemu evra, pa tudi kot vez med zahodom in jugom, saj ležimo na stičišču različnih kultur. Slovenske poslance so dojemali kot aktivno skupino – smo majhni, a vidni in prepoznavni vsak na svojem področju.«

Med najbolj izpostavljenimi temami ta čas je gotovo gospodarska kriza. Kako vi gledate na to krizo?

»Kriza je lahko tudi čas za nove priložnosti – opustitev tistega, česar doslej nismo delali dobro, in iskanje novih priložnosti razvoja. Tu poudarjam zlasti pomen izobraževanja, ki lahko prispeva k odpravljanju brezposelnosti. Pri odpravljanju strukturne brezposelnosti bi morali izkoristiti tudi evropski socialni sklad. Obenem mora človek tudi sam nekaj narediti za izboljšanje socialnega statusa, država pa mora na področju davčne zakonodaje ustvariti možnosti za gospodarstvo. V gospodarstvu pa si želim več etičnega delovanja.«

Poudarjate, da ste socialno čuteča stranka. Se vam zdijo dosedanji ukrepi za obvladovanje krize tako na nacionalni kot na evropski ravni ustrezni?

»Na državni ravni bi bilo treba predvsem poenostaviti postopke pri črpanju evropskih sredstev. Tisti, ki so v državnih institucijah odgovorni za te projekte, bi morali ljudem čimbolj pomagati, da bi lahko koristili ta sredstva.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / nedelja, 26. julij 2020 / 11:27

Gorenjska: sobota brez novih okužb

Kranj – Na Gorenjskem v soboto niso zabeležili nobenega novega primera koronavirusne bolezni. V državi so sicer potrdili 16 novih okužb, od tega kar 13 v občini Hrastnik, ki še naprej ostaja glavno...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 21. april 2015 / 00:22

Težave te zunaj še vedno čakajo

Se še spomnite Andreja Lavriča, Emila Širića, Andreja Novaka in Naskeja Mehića? To so zmagovalci prvih dveh sezon resničnostnih šovov Bar in Big Brother. Ta čas lahko gledalci spremljajo novo sezon...

Gospodarstvo / ponedeljek, 20. april 2015 / 23:17

Poslovanje cone se normalizira

Potem ko so se v družbi Poslovna cona Komenda v lanskem letu z upniki in bankami uspeli dogovoriti o ustavitvi izvršb in poplačali del terjatev, je znova oživela tudi prodaja še prostih zemljišč.

GG Plus / ponedeljek, 20. april 2015 / 22:43

Poslanec, ki je 'zakuhal' Veberkom

Mag. Matej Tonin je te dni eden bolj izpostavljenih slovenskih politikov, a kamniški poslanec kljub svojim dvaintridesetim letom stoji na trdnih tleh in afero Veberkom jemlje zgolj kot eno od mnogih i...

Zanimivosti / ponedeljek, 20. april 2015 / 22:41

Kolesar pomaga kolesarju

Savski kolesarji so podarili dirkalno kolo fantu, ki bo šel na specialno olimpijado v Ameriko.

Gospodarstvo / ponedeljek, 20. april 2015 / 22:34

Iz KIK-a je nastal KIKštarter

V stavbi nekdanjega podjetja KIK ob vhodu v nekdanjo kamniško smodnišnico bo te dni zaživel KIKštarter – t. i. coworking prostor, namenjen vsem, ki si želijo delati in deliti ustvarjalne in podjetnišk...