Ljudmila Novak (Foto: Tina Dokl)

Kriza tudi čas za nove priložnosti

Za mesto v evropskem parlamentu se bo znova potegovala tudi Ljudmila Novak, članica skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Kranj – Ljudmila Novak se je za ponovno kandidaturo odločila, ker je prepričana, da bo tako lahko uspešno unovčila vse izkušnje, ki jih je pridobila z dosedanjim delom v evropskem parlamentu. Slovenske interese v evropskem parlamentu zagovarja v okviru največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Volitve v evropski parlament je tudi pri nas zaznamovala izredno nizka volilna udeležba, saj se je volitev pred petimi leti udeležilo zgolj 28 odstotkov volilnih upravičencev. Kako bi na volitve pritegnili več ljudi?

»Pri tem so lahko zelo pomembni državljanski forumi in prisotnost lokalnih medijev na njih, saj lahko dosežejo veliko ljudi na posameznem območju. Tudi evropski poslanci si prizadevamo, da bi predstavili konkretne projekte oziroma rezultate, ki smo jih dosegli v času našega dela, in njihov vpliv na življenje državljanov. Gre za pozitivne stvari, ki jih čutimo, a se ne zavedamo, da za tem stojijo odločitve evropskega parlamenta.«

Kakšno vlogo imate slovenski poslanci pri sooblikovanju evropske politike?

»Poslanci lahko vplivamo na zakonodajo še posebno takrat, ko nastopamo kot poročevalci za določen dokument oziroma kot poročevalci v senci – za svojo politično skupino. Takrat je naš vpliv pri dokumentu odločilen. Sama sem bila glavna poročevalka pri treh takšnih dokumentih, in sicer za Europass, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in vseživljenjsko izobraževanje. Kot poročevalka v senci sem sodelovala še pri številnih drugih dokumentih s področja izobraževanja, pri čemer ima vsak poslanec tudi možnost podajati amandmaje na poročila. Kot posameznik tako lahko narediš zelo veliko. Sodelovala sem tudi v skupini za manjšine, kjer sem opozarjala predvsem na težave naših manjšin, v skupini za invalide, kjer smo vso zakonodajo spremljali s stališča lažjega dostopa za invalide, in v skupini za družine.«

Na zadnjih evropskih volitvah je vaša stranka dosegla presenetljiv uspeh. Kaj pričakujete od letošnjih volitev, sploh glede na to, da se na zadnjih parlamentarnih volitvah stranka NSi ni uvrstila v državni zbor?

»Ponosni smo na rezultat, ki smo ga dosegli na evropskih volitvah, in tudi tokrat pričakujemo dober rezultat. Imamo najboljšo listo z dvema izkušenima evropskima poslancema, evropske izkušnje imajo tudi drugi kandidati z naše liste. Dosedanje izkušnje bi želeli uporabiti tudi v prihodnjem mandatu, saj je to delo zelo zapleteno in bi to kazalo izkoristiti.«

Vsak glas na evropskih volitvah naj bi bil tudi glas za raznolikost. Kaj je lahko naš prispevek k skupni evropski politiki?

»V Evropi smo majhna, a uspešna država – primerjajo nas z Luksemburgom. Izkazali smo se ob predsedovanju Evropski uniji, prevzemu evra, pa tudi kot vez med zahodom in jugom, saj ležimo na stičišču različnih kultur. Slovenske poslance so dojemali kot aktivno skupino – smo majhni, a vidni in prepoznavni vsak na svojem področju.«

Med najbolj izpostavljenimi temami ta čas je gotovo gospodarska kriza. Kako vi gledate na to krizo?

»Kriza je lahko tudi čas za nove priložnosti – opustitev tistega, česar doslej nismo delali dobro, in iskanje novih priložnosti razvoja. Tu poudarjam zlasti pomen izobraževanja, ki lahko prispeva k odpravljanju brezposelnosti. Pri odpravljanju strukturne brezposelnosti bi morali izkoristiti tudi evropski socialni sklad. Obenem mora človek tudi sam nekaj narediti za izboljšanje socialnega statusa, država pa mora na področju davčne zakonodaje ustvariti možnosti za gospodarstvo. V gospodarstvu pa si želim več etičnega delovanja.«

Poudarjate, da ste socialno čuteča stranka. Se vam zdijo dosedanji ukrepi za obvladovanje krize tako na nacionalni kot na evropski ravni ustrezni?

»Na državni ravni bi bilo treba predvsem poenostaviti postopke pri črpanju evropskih sredstev. Tisti, ki so v državnih institucijah odgovorni za te projekte, bi morali ljudem čimbolj pomagati, da bi lahko koristili ta sredstva.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 17. april 2009 / 07:00

Zapore cest zaradi del

Tržič - V občini Tržič se nadaljujejo dela pri gradnji kanalizacijskega omrežja in obnovi vodovodov v okviru projekta, ki ga sofinancira Evropa. Zato je od 7. aprila popolnoma za...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 18. december 2011 / 07:00

Vaš razgled

Zanimivosti / nedelja, 18. december 2011 / 07:00

Fotografa oživljata staro mestno jedro

Kamnik - Na Šutni v Kamniku, kjer se je v zadnjih letih zaprla vrsta lokalov, je pred dnevi zaživel sodoben fotografski studio, ki sta ga ustanovila mlada fotografa Bojan Težak i...

Zanimivosti / nedelja, 18. december 2011 / 07:00

Dedek Mraz je moral miriti čarovnika Tonija

Na Gorenjskem glasu smo tudi letos otrokom naših naročnikov ponudili možnost, da sodelujejo v likovnem natečaju. Ker so bile vse risbice lepe in so pokazale veliko ustvarjalnosti, smo prav vse avtorje...

Prosti čas / nedelja, 18. december 2011 / 07:00

Jerbas domačih vabi v Poljane

Agencija Media butik v sodelovanju z Občino Gorenja vas-Poljane tudi letos pripravlja božično-novoletni koncert Jerbas domačih, ki bo v danes ob 16. uri v telovadnici OŠ Poljane nad Š...

GG Plus / nedelja, 18. december 2011 / 07:00

Rizzi: Ne zatirajte, učite se slovenščine

Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska prosvetna zveza podeljujeta že nekaj let organizacijam in posameznikom, ki delujejo za sožitje in razumevanje med lj...