Ljudmila Novak (Foto: Tina Dokl)

Kriza tudi čas za nove priložnosti

Za mesto v evropskem parlamentu se bo znova potegovala tudi Ljudmila Novak, članica skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Kranj – Ljudmila Novak se je za ponovno kandidaturo odločila, ker je prepričana, da bo tako lahko uspešno unovčila vse izkušnje, ki jih je pridobila z dosedanjim delom v evropskem parlamentu. Slovenske interese v evropskem parlamentu zagovarja v okviru največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Volitve v evropski parlament je tudi pri nas zaznamovala izredno nizka volilna udeležba, saj se je volitev pred petimi leti udeležilo zgolj 28 odstotkov volilnih upravičencev. Kako bi na volitve pritegnili več ljudi?

»Pri tem so lahko zelo pomembni državljanski forumi in prisotnost lokalnih medijev na njih, saj lahko dosežejo veliko ljudi na posameznem območju. Tudi evropski poslanci si prizadevamo, da bi predstavili konkretne projekte oziroma rezultate, ki smo jih dosegli v času našega dela, in njihov vpliv na življenje državljanov. Gre za pozitivne stvari, ki jih čutimo, a se ne zavedamo, da za tem stojijo odločitve evropskega parlamenta.«

Kakšno vlogo imate slovenski poslanci pri sooblikovanju evropske politike?

»Poslanci lahko vplivamo na zakonodajo še posebno takrat, ko nastopamo kot poročevalci za določen dokument oziroma kot poročevalci v senci – za svojo politično skupino. Takrat je naš vpliv pri dokumentu odločilen. Sama sem bila glavna poročevalka pri treh takšnih dokumentih, in sicer za Europass, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in vseživljenjsko izobraževanje. Kot poročevalka v senci sem sodelovala še pri številnih drugih dokumentih s področja izobraževanja, pri čemer ima vsak poslanec tudi možnost podajati amandmaje na poročila. Kot posameznik tako lahko narediš zelo veliko. Sodelovala sem tudi v skupini za manjšine, kjer sem opozarjala predvsem na težave naših manjšin, v skupini za invalide, kjer smo vso zakonodajo spremljali s stališča lažjega dostopa za invalide, in v skupini za družine.«

Na zadnjih evropskih volitvah je vaša stranka dosegla presenetljiv uspeh. Kaj pričakujete od letošnjih volitev, sploh glede na to, da se na zadnjih parlamentarnih volitvah stranka NSi ni uvrstila v državni zbor?

»Ponosni smo na rezultat, ki smo ga dosegli na evropskih volitvah, in tudi tokrat pričakujemo dober rezultat. Imamo najboljšo listo z dvema izkušenima evropskima poslancema, evropske izkušnje imajo tudi drugi kandidati z naše liste. Dosedanje izkušnje bi želeli uporabiti tudi v prihodnjem mandatu, saj je to delo zelo zapleteno in bi to kazalo izkoristiti.«

Vsak glas na evropskih volitvah naj bi bil tudi glas za raznolikost. Kaj je lahko naš prispevek k skupni evropski politiki?

»V Evropi smo majhna, a uspešna država – primerjajo nas z Luksemburgom. Izkazali smo se ob predsedovanju Evropski uniji, prevzemu evra, pa tudi kot vez med zahodom in jugom, saj ležimo na stičišču različnih kultur. Slovenske poslance so dojemali kot aktivno skupino – smo majhni, a vidni in prepoznavni vsak na svojem področju.«

Med najbolj izpostavljenimi temami ta čas je gotovo gospodarska kriza. Kako vi gledate na to krizo?

»Kriza je lahko tudi čas za nove priložnosti – opustitev tistega, česar doslej nismo delali dobro, in iskanje novih priložnosti razvoja. Tu poudarjam zlasti pomen izobraževanja, ki lahko prispeva k odpravljanju brezposelnosti. Pri odpravljanju strukturne brezposelnosti bi morali izkoristiti tudi evropski socialni sklad. Obenem mora človek tudi sam nekaj narediti za izboljšanje socialnega statusa, država pa mora na področju davčne zakonodaje ustvariti možnosti za gospodarstvo. V gospodarstvu pa si želim več etičnega delovanja.«

Poudarjate, da ste socialno čuteča stranka. Se vam zdijo dosedanji ukrepi za obvladovanje krize tako na nacionalni kot na evropski ravni ustrezni?

»Na državni ravni bi bilo treba predvsem poenostaviti postopke pri črpanju evropskih sredstev. Tisti, ki so v državnih institucijah odgovorni za te projekte, bi morali ljudem čimbolj pomagati, da bi lahko koristili ta sredstva.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 14. oktober 2020 / 14:55

Simbiotični odnos

To je odnos, ko dva živita eno življenje. V njunih besedah se pogosto pojavlja »midva«. Bolj kot jaz in ti je pomemben midva. Povsod sta skupaj, isti hobiji, pogosto imata en telefon in en elektron...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / nedelja, 13. september 2015 / 23:22

Evropski denar za most v Podnartu

Iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj tudi denar za lani obnovljeni most čez Savo v Podnartu.

Bled / nedelja, 13. september 2015 / 23:22

Obnova se je zavlekla zaradi vlage

Na Blejskem gradu končujejo obnovo doslej neizkoriščenega podstrešja, ki ga bodo preuredili v večnamenski prostor. Prav tako zaključujejo dela v tretjem in četrtem nadstropju v okroglem stolpu, kjer b...

Gospodarstvo / nedelja, 13. september 2015 / 23:18

Odsvetujejo nakup »na slepo«

Zveza potrošnikov Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije na podlagi rezultatov testa ugotavljata, da je na trgu več slabih kot zelo kakovostnih peletov, zato potrošnikom odsvetujeta nakup »na slepo...

Gospodarstvo / nedelja, 13. september 2015 / 23:17

Acroni za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja

Kot pojasnjujejo, so vlogo na Agencijo Republike Slovenije za okolje morali podati zaradi zamenjave dotrajane lužilne kadi. Vpliv na okolje naj bi se s posodobitvijo opreme celo zmanjšal.

Slovenija / nedelja, 13. september 2015 / 23:17

Izziv raziskovalcem zamejstva in izseljenstva

Na dva dogodka, povezana z življenjem Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, želim opozoriti v današnji rubriki. Prvi je XIV. nagradni natečaj urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejs...