Ljudmila Novak (Foto: Tina Dokl)

Kriza tudi čas za nove priložnosti

Za mesto v evropskem parlamentu se bo znova potegovala tudi Ljudmila Novak, članica skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Kranj – Ljudmila Novak se je za ponovno kandidaturo odločila, ker je prepričana, da bo tako lahko uspešno unovčila vse izkušnje, ki jih je pridobila z dosedanjim delom v evropskem parlamentu. Slovenske interese v evropskem parlamentu zagovarja v okviru največje poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov.

Volitve v evropski parlament je tudi pri nas zaznamovala izredno nizka volilna udeležba, saj se je volitev pred petimi leti udeležilo zgolj 28 odstotkov volilnih upravičencev. Kako bi na volitve pritegnili več ljudi?

»Pri tem so lahko zelo pomembni državljanski forumi in prisotnost lokalnih medijev na njih, saj lahko dosežejo veliko ljudi na posameznem območju. Tudi evropski poslanci si prizadevamo, da bi predstavili konkretne projekte oziroma rezultate, ki smo jih dosegli v času našega dela, in njihov vpliv na življenje državljanov. Gre za pozitivne stvari, ki jih čutimo, a se ne zavedamo, da za tem stojijo odločitve evropskega parlamenta.«

Kakšno vlogo imate slovenski poslanci pri sooblikovanju evropske politike?

»Poslanci lahko vplivamo na zakonodajo še posebno takrat, ko nastopamo kot poročevalci za določen dokument oziroma kot poročevalci v senci – za svojo politično skupino. Takrat je naš vpliv pri dokumentu odločilen. Sama sem bila glavna poročevalka pri treh takšnih dokumentih, in sicer za Europass, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in vseživljenjsko izobraževanje. Kot poročevalka v senci sem sodelovala še pri številnih drugih dokumentih s področja izobraževanja, pri čemer ima vsak poslanec tudi možnost podajati amandmaje na poročila. Kot posameznik tako lahko narediš zelo veliko. Sodelovala sem tudi v skupini za manjšine, kjer sem opozarjala predvsem na težave naših manjšin, v skupini za invalide, kjer smo vso zakonodajo spremljali s stališča lažjega dostopa za invalide, in v skupini za družine.«

Na zadnjih evropskih volitvah je vaša stranka dosegla presenetljiv uspeh. Kaj pričakujete od letošnjih volitev, sploh glede na to, da se na zadnjih parlamentarnih volitvah stranka NSi ni uvrstila v državni zbor?

»Ponosni smo na rezultat, ki smo ga dosegli na evropskih volitvah, in tudi tokrat pričakujemo dober rezultat. Imamo najboljšo listo z dvema izkušenima evropskima poslancema, evropske izkušnje imajo tudi drugi kandidati z naše liste. Dosedanje izkušnje bi želeli uporabiti tudi v prihodnjem mandatu, saj je to delo zelo zapleteno in bi to kazalo izkoristiti.«

Vsak glas na evropskih volitvah naj bi bil tudi glas za raznolikost. Kaj je lahko naš prispevek k skupni evropski politiki?

»V Evropi smo majhna, a uspešna država – primerjajo nas z Luksemburgom. Izkazali smo se ob predsedovanju Evropski uniji, prevzemu evra, pa tudi kot vez med zahodom in jugom, saj ležimo na stičišču različnih kultur. Slovenske poslance so dojemali kot aktivno skupino – smo majhni, a vidni in prepoznavni vsak na svojem področju.«

Med najbolj izpostavljenimi temami ta čas je gotovo gospodarska kriza. Kako vi gledate na to krizo?

»Kriza je lahko tudi čas za nove priložnosti – opustitev tistega, česar doslej nismo delali dobro, in iskanje novih priložnosti razvoja. Tu poudarjam zlasti pomen izobraževanja, ki lahko prispeva k odpravljanju brezposelnosti. Pri odpravljanju strukturne brezposelnosti bi morali izkoristiti tudi evropski socialni sklad. Obenem mora človek tudi sam nekaj narediti za izboljšanje socialnega statusa, država pa mora na področju davčne zakonodaje ustvariti možnosti za gospodarstvo. V gospodarstvu pa si želim več etičnega delovanja.«

Poudarjate, da ste socialno čuteča stranka. Se vam zdijo dosedanji ukrepi za obvladovanje krize tako na nacionalni kot na evropski ravni ustrezni?

»Na državni ravni bi bilo treba predvsem poenostaviti postopke pri črpanju evropskih sredstev. Tisti, ki so v državnih institucijah odgovorni za te projekte, bi morali ljudem čimbolj pomagati, da bi lahko koristili ta sredstva.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Retrospektiva Vladimirja Makuca

Kranj te dni gosti veliko, pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. V Galeriji Prešernovih nagrajencev in v Galeriji Mestne hiše v Kranju so na ogled njegove...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Srečanje vitezov vina

Zgornji Brnik - Minulo soboto so se na Dvoru Jezeršek na Zgornjem Brniku na svojem Viteškem zboru zbrali člani Združenja slovenskega reda vitezov vina iz vse Slovenije. »Srečanje...

GG Plus / / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Vrtalka za zobe

Jutri je 27. april, ki ga obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. V Gorenjskem muzeju hranimo precej predmetov in dokumentov, ki govori...

GG Plus / / 07:00

Lesene maske v Naborjetu

Tokratni pogled v slovensko zamejstvo začenjam v Gorenjski sosednji Kanalski dolini, kjer so v Naborjetu/Malborghettu v tamkajšnjem Etnografskem muzeju v Beneški palač...

Kronika / / 07:00

Vlak trčil v avtomobil

Podhom - V ponedeljek zvečer se je na prehodu čez železniško progo v Podhomu pripetila prometna nesreča, v kateri sta trčila vlak in osebni avtomobil. Policisti so ugotovili, da...

Nasveti / / 07:00

Olé, espárragos! Olé, šparglji

V Andaluziji imajo kopico velikih poti, ki turistom odkrivajo spomenike ohranjene mavrske kulture, zgodovinske znamenitosti, naravne lepote narodnih parkov in seveda kulinariko. Ena me...