Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Ljubljana – Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je ob zaključku leta predstavilo načrte dela za prihodnje leto, ko bo zbornica zaradi manjših sredstev članarine skušala doseči, da bodo njeni člani bolj zadovoljni. Kot je povedal izvoljeni novi predsednik Ciril Smrkolj, se je med drugim že dvakrat srečal z novim kmetijskim ministrom Milanom Pogačnikom, s katerim sta govorila predvsem o nekaterih odprtih zadevah, med drugim o obveznostih ministrstva do zbornice.

V okviru sveta KGZS je bil že sprejet program dela zbornice in voljenih organov ter programi in finančni načrti vseh osmih kmetijsko gozdarskih zavodov. V naslednjem letu bodo v zbornici morali več narediti za dostopnost storitev za člane, ki med drugim vključuje kartico zaupanja, skupaj s kmetijskim ministrstvom in slovenskimi zavarovalnicami pripravljajo projekt zavarovanj v kmetijstvu. Pripravljajo se tudi na izvajanje kmetijske politike v prihodnjem letu, da bodo do 5. marca, ko se začne kampanja, kmetijski svetovalci ustrezno pripravljeni.

Smrkolj je spregovoril tudi o recesiji, ki predstavlja resno težavo tudi za slovensko kmetijstvo, zadružništvo in predelovalno industrijo; v zbornici so bili presenečeni, ko so nekateri politiki in makroekonomisti izjavili, da posledic za kmetijstvo ne bo. Po Smrkoljevem mnenju je kmetijstvo določeno recesijo doživelo že v zadnjih letih, ker so se vhodni stroški povečevali, odkupne cene pa so stagnirale, oziroma v zadnjem obdobju začele padati. »Pri vladnih ukrepih od vlade pričakujemo več na področju davčne zakonodaje v smislu zniževanja obremenitev lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, na področju socialnih transferjev, kjer je treba stvari spremeniti, še posebej v primerih naravnih nesreč, zaostrenih tržnih razmer,« je dejal Smrkolj in izpostavil tudi potrebo po prestrukturiranju kmetij in usmerjanju v tržno zanimivejše oblike pridelave in povečevanje produktivnosti, hkrati pa bo treba več storiti tudi pri prometu s kmetijskimi zemljišči, da bi prišli do večjih obratov in manjše razdrobitve parcel, s čimer bi zmanjšali stroške pridelave in predelave. Na področju pridelave zbornica pričakuje, da bosta vlada in kmetijsko ministrstvo namenila večji pomen samooskrbi s hrano, v zbornici pa se bodo v večji meri zavzemali za kakovost pridelkov in varno hrano, ob tem pa tudi za skrajšanje tržnih poti od njive do mize in ekološko kmetijstvo.

Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so v zbornici predlagali, da se natančno izdela protokol priprave in sprejemanja uredb in hkrati pričakujejo, da bo izvajanje poenostavljeno in da bo čim manj vplivalo na delovanje kmetij. Hkrati so predlagali dodatno izobraževanje svetovalcev, da bodo lahko sodelovali z agencijo pri odpravljanju administrativnih napak in da bi imeli večji dostop v podatkovno bazo; tudi informiranje kmetov s strani agencije naj bi bilo bolj popolno. V zbornici pričakujejo, da bo aplikacija za vnašanje vlog za izplačila pravočasna in da bo preizkušena. Na ta način bi se lahko izognili pritožbam, ki bi jih morali reševati hitreje.

Glede prostovoljnega članstva v zbornici Smrkolj ocenjuje, da neobvezno članstvo ne bi bilo smiselno, saj se po izkušnjah v nekaterih državah, v zbornice prostovoljno vključujejo predvsem veliki kmetje, posledično pa se odločitve sprejemajo pretežno po njihovi volji. Zaradi znižanja članarine bo zbornica imela približno za 310 tisoč evrov manj prihodkov v letu 2010, saj je proračun za prihodnje leto že sprejet. Ta izpad za skupni proračun zbornice, ki znaša okoli 30 milijonov evrov, bo nadomeščen s prihodki iz drugih virov.