Ropov skoraj trikrat več

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 06:00

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

Kranj - Gorenjci si bomo preteklo leto med drugim zapomnili tudi po ogromnem porastu števila ropov. V prvih enajstih mesecih jih je namreč bilo kar 24, medtem ko v enakem obdobju lani le devet, odkriva policijska statistika. Kako uspešni so gorenjski kriminalisti pri preiskovanju ropov, smo se pogovarjali s Simonom Veličkim, vodjem Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj.

Kakšna je raziskanost ropov na Gorenjskem?

»Medtem ko smo lani v prvih enajstih mesecih preiskali pet od devetih ropov, smo jih letos 14 od 24 primerov. Takšna raziskanost je zelo dobra. Ropi tudi sicer sodijo med prednostne naloge delovanja policistov na policijskih postajah in pri nas v kriminalistični policiji, zato nam je uspelo toliko primerov tudi raziskati. Na našo uspešnost vpliva tudi pokritost javnih mest z raznimi sistemi video nadzorov, saj smo marsikateri rop rešili na podlagi takšnih posnetkov. Nekateri vaši bralci se bodo verjetno spomnili ropa na Maistrovem trgu v Kranju izpred dveh let, kjer nam je pri iskanju storilcev pomagal prav posnetek zunanje kamere. Prav zato ne razumem, zakaj takšno upiranje kameram na javnih mestih, pri čemer je seveda treba zagotoviti, da se posnetki ne zlorabljajo v druge namene.«

Zakaj se po vašem mnenju povečuje število ropov?

»Ugotavljamo, da vsaj tisti, ki se za rope odločajo hipoma oziroma brez predhodnega kriminalnega načrta, gojijo prevelika finančna pričakovanja, glede na svoje dejanske zmožnosti. Taki storilci, največkrat gre za mlado populacijo, izvajajo rope na bencinskih črpalkah, v gostinskih lokalih in pred njimi ter v trgovinah. Drugi segment so načrtovani ropi, kjer gre za napade na varnostnike med prevozom denarja in napade na poslovne prostore, kjer podjetja zbirajo predvsem gotovinska sredstva, v času, ko gotovino pripravljajo na odvoz, ki ga ponavadi opravljajo prav varnostniki. Gorenjska policija se je na povečanje takih kaznivih dejanj odzvala takoj v začetku letošnjega leta, ko smo v okviru preventivnih aktivnosti obiskali praktično vse bencinske servise, pošte, trgovinice, zlatarne in podjetja z blagajnami za stranke ter jih opozorili na potrebo po višjem standardu samozaščitnih ukrepov. Predstavili smo jim načine, na katere storilci izvajajo kazniva dejanja, in opozorili, kje so po mnenju policije kritične točke pri ravnanju z gotovino. Skupna ocena je, da se ljudje še vedno počutijo zelo varne, zato so premalo pozorni na osnovne samozaščitne ukrepe.«

Omenili ste neprimerno samozaščitno ravnanje. Na kaj pri tem ciljate?

»Največji problem je, da tisti, ki se dogovarjajo za prenos denarja, zaradi finančnih omejitev po mnenju policije ne izvajajo vseh nujno potrebnih zaščitnih ukrepov. Moram pa reči, da smo letos opravili razgovore s predstavniki vseh zasebnih varnostnih podjetij, ki delujejo na Gorenjskem, in jih podrobno seznanili z našimi podatki o načinih in časih storitve ropov, uporabljenih sredstev pri teh dejanjih in tudi naše ocene o neprimernih postopkih pri prenosu denarja s strani varnostnih podjetij. Ocenjujem, da so bili razgovori zelo uspešni, saj se je v marsikaterem segmentu stanje precej popravilo. Naše osnovno napotilo je, da naj bodo v prodajalnah ob zaključku delovnega dne pozorni. Marsikdaj se zgodi, da je obratovalnica odprta tudi po izteku delovnega časa in ropar vanjo neovirano vstopi med samim štetjem dnevnega izkupička. Prevečkrat se zgodi, da prodajalka po zaključku obratovanja sama odnese dnevni izkupiček v trezor, kar je priložnost za roparje, da jih napadejo na kakšnem temnem in osamljenem mestu. Tu je dolžnost lastnikov trgovinic, da zagotovijo osnovno varnost svojih zaposlenim.«

Pred letom dni se je ukinila notranja državna meja in s tem tudi mejna kontrola. Ali se je zato med storilci povečal delež tujcev?

»Kriminalno delovanje tujih državljanov opažamo predvsem pri ropih na avtocesti. Gre za kriminaliteto, ki smo jo napovedovali in se je povečala v različnih segmentih. V zadnjem obdobju smo tako obravnavali rop na avtocesti, ko je skupina Romunov napadla tujega državljana. Skupino nam je k sreči v sodelovanju s kolegi z ljubljanske policijske uprave uspelo prijeti. Ko smo na Gorenjskem z nekdanje državne meje umaknili policiste, smo takoj spremenili taktiko in metodiko našega delovanja. Sedaj veliko aktivnosti izvajamo na avtocesti Karavanke-Torovo, kot veste, imamo tudi policijsko enoto za izravnalne ukrepe, ki se specialno ukvarja s čezmejno kriminaliteto. Kot lahko vidimo po letu dni, so bili naši ukrepi pravilni in se že kažejo dobri rezultati. Večino takih kaznivih dejanj pa še vedno izvršujejo slovenski državljani, ki pa zaradi vse večje mobilnosti zelo pogosto izvršujejo kazniva dejanja v drugih okoljih, kot sami živijo. To zahteva večji napor za gorenjske policiste in kriminaliste ter skupno delovanje s kolegi z drugih policijskih uprav. Če se spomnite primera ropa banke v Kranjski Gori; domnevamo, da je ista skupina, ki prihaja z območja Ljubljane, poskušala oropati prodajalko zlatarne na Bledu.«

Kako lahko občani prispevajo k učinkovitejšemu delu policije na tem področju?

»Že v prvih trenutkih po izvršenih dejanjih izvedemo cel kup aktivnosti, s katerimi poskušamo preprečiti beg storilcem, pri tem pa je zelo pomembno, da takoj prejmemo podatek o izvršitvi kaznivega dejanja in čim bolj podroben opis storilcev. Prav zato ves čas pozivamo občanke in občane, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj ali naključne priče takih dejanj, da si poskušajo zapomniti čim več podrobnosti o storilcu, kot je njegova postava, starost, oblačila, govor in druge značilnosti, ter smer in način bega. Zelo pomembni so podatki o tipih vozil, registrskih oznakah, morebitnih značilnosti vozila in podobno. Prav nič nam ne pomagajo taki primeri, kot se je pripetil pri zadnjem ropu urarne v Kranju, ko je kmalu po ropu vanjo vstopila stranka in je na tleh zvezanemu lastniku brez ustreznega čuta dejala, da se bo vrnila drugič, ko bo imel čas ... Moram pa opozoriti, da je pravilno, da se roparjem pretirano ne upiramo, saj pogosto uporabljajo nože z daljšim rezilom ali celo pištole, s katerimi grozijo, da jih bodo uporabili, če jim žrtev ne bo izročila denarja. Vsekakor pa velja ugotovitev, da lahko samo skupaj uspešno ustvarjamo takšno klimo v družbi in lokalnem okolju, da bodo storilci resno premislili, ali je primerno podati se na pot izvršitve teh kaznivih dejanj, ki so v kazenskem zakoniku opredeljena kot najhujša kazniva dejanja, saj se pri njih uporablja grožnja ali celo fizična sila.«

Letos ste obravnavali tudi lažno prijavo ropa. So taki primeri pogosti?

»Občasno prihaja tudi do primerov, ko si domnevni oškodovanci rop preprosto izmislijo. Tak je tudi letošnji primer ropa varnostnika na Jesenicah, pri katerem se je na koncu izkazalo, da si je dejanje izmislil, ker je na ta način poskušal rešiti svoje dolgove.«

Kakšno pa je stanje na drugih področjih kriminalitete?

»Natančno poročilo bo sicer znano v začetku leta, lahko pa že ugotovimo, da smo letos na Gorenjskem obravnavali nekoliko manj kaznivih dejanj kot lani. Raziskanost je približno enaka, a smo bili uspešnejši pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki jih občanke in občani najbolj občutijo na lastni koži. Tu mislim predvsem na vlomne tatvine, kjer nam je raziskanost uspelo dvigniti. V prvih enajstih mesecih lanskega leta smo tako preiskali 121 od 172 vlomnih tatvin, letos v enakem obdobju pa 164 od 188 primerov vlomnih tatvin. Na področju kaznivih dejanj zoper človekovo telo, kot so umori, telesne poškodbe ali posilstva, beležimo upad teh dejanj. Umora k sreči letos sploh nismo obravnavali, tudi posilstev je bilo manj. Posilstva se dogajajo v družinskem krogu ali pa v krogu poznanih ljudi. Lani smo imeli šest takih dokončanih primerov, letos štiri. Obravnavali smo tudi nekaj spolnih napadov na osebe, ki so mlajše od štirinajst let, vendar o njih javnosti zaradi varovanja identitete žrtev ne obveščamo. Na splošno nam je na področju družinskega nasilja uspelo dvigniti zavest pri žrtvah, da ne molčijo in takšno ali drugačno nasilje policiji tudi prijavijo. Na tem področju zelo tesno sodelujemo s centrom za socialno delo, že osnovni sum pomeni skupno delovanje, seveda v skladu s pravili zakona o kazenskem postopku. Letos je bilo tudi manj goljufij, za katere je značilno, da je storilec večinoma znan, kriminalistična policija pa svojo preiskavo usmerja v ugotavljanje elementov goljufije. Beležimo pa izjemen porast delovanja kriminalistične policije in policijskih postaj na področju prepovedanih drog. Lani smo tako obravnavali 141 kaznivih dejanj s tega področja, letos pa že 210. V preiskovanju teh dejanj je zelo pomembna lastna aktivnost policije. Veliko moči vlagamo v poostrene nadzore nad preprodajo droge v okolici šol, gostinskih lokalov in na drugih lokacijah, kjer po našem vedenju prihaja do povečane preprodaje drog.«