Številka 112 najhitrejša pot do nujne pomoči

V okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, katerih 24-urno dežurstvo 365 dni v letu na evropski številki za klic v sili 112 zagotavlja učinkovito službo za nudenje pomoči v primeru naravnih ali drugih nesreč. Pogovarjali smo se z Matejem Kodričem, vodjo Regijskega centra za obveščanje Kranj.

Kranj – Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval vse države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili z namenom boljšega dostopa do reševalnih služb. Danes je na telefonsko številko 112 mogoče klicati v vseh državah članicah zveze in v večini drugih evropskih držav, tudi na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in posameznih območjih Rusije. Slovenija jo je uvedla kot druga država v Evropi že leta 1997.

Regijski center za obveščanje Kranj je eden od 13 regijskih centrov za obveščaje v Sloveniji, kjer sprejemajo brezplačne klice na številko 112. Na tej številki je dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev in drugih enot za zaščito in reševanje ter pomoč ter policije. »Ko smo v življenjski ogroženosti, je številka 112 najhitrejša pot do nujne pomoči,« je poudaril Matej Kodrič. Kranjski center prostorsko pokriva območje gorenjske regije, kamor sodi 18 občin. Lani so se po številu prejetih klicev uvrstili na četrto mesto, več so jih zabeležili le v ljubljanskem, mariborskem in celjskem regijskem centru. Sodelujejo s službami nujne medicinske pomoči na Gorenjskem, helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, 123 gorenjskimi prostovoljnimi gasilskimi enotami, dvema poklicnima gasilskima enotama (Kranj in Jesenice), letališko gasilsko enoto na Brniku, desetimi postajami gorske reševalne službe, jamarsko reševalno službo, dvema podvodnima reševalnima službama (Kranj in Bled), enotami kinologov, s policijo in vojsko v primerih, ko je potrebna aktivacija helikopterja, ter drugimi enotami iz sistema zaščite, reševanja in pomoči.

Kot je pojasnil Matej Kodrič, so lani na številko 112 prejeli 39.504 klicev, kar je v primerjavi z letom 2020 dva odstotka več. Letos so do petkovega intervjuja prejeli že 6780 dohodnih klicev. Lani so prejeli tudi nekaj sporočil na številko v sili 112, a je število teh v primerjavi s klici, kot pravi Kodrič, zanemarljivo. Kranjski center prejme največ klicev za primere nujne medicinske pomoči, na drugem mestu so klici za pomoč gasilcev, ki so vezani predvsem na tehnično intervencijo, kot so reševanja iz dvigal, nujno odpiranje vrat v stanovanju, prometne nesreče, požari so nižje na lestvici. Velik delež predstavljajo klici, povezani z nesrečami v gorah in pri drugih športnih aktivnostih ter prijave povožene divjadi. »Klicev za primere policije je manj, saj ljudje vejo, da je policija dosegljiva na številki 113,« je dodal Kodrič. Prejmejo tudi klice za primere ujetih živali, v preteklem tednu so bili med najpogostejšimi klici, vezani na nesreče na smučiščih.

Ohranimo mirno kri

V kranjskem centru je zaposlenih enajst oseb, poleg vodje še deset operaterjev. Povprečni odzivni čas operaterja je bil lani 4,3 sekunde. »Ob klicu na številko 112 je ključnega pomena, da klicatelj ohrani mirno kri. V večini primerov so sicer nemirni, a je zelo pomembno, da odgovarjajo na vprašanja operaterja, saj je od tega odvisno, katere ekipe bomo poslali na teren in kako bodo te opremljene,« je povedal Kodrič in nadaljeval: »Podatki, ki so za nas ključnega pomena, so: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo oziroma od kod kliče, kakšne so okoliščine na kraju nesreče in kakšno pomoč potrebuje. Operater nima neposrednega vidnega dostopa do dogajanja, zato klicatelj predstavlja oči operaterja, ki se mora hitro in na pravi način odzvati. Če bo klicatelj posredoval vse omenjene podatke, bo klic trajal lahko le dvajset sekund. V primeru, ko bo moral operater z vprašanji pridobiti podatke, se lahko klic podaljša tudi do dveh minut.«

Oteževalno okoliščino predstavljajo odročni in klicateljem neznani predeli. »Z oteženim določanjem lokacije se srečujemo zlasti v primerih, ko kličejo tujci. Ti so običajno nekje v visokogorju ali v neobljudenih predelih naše regije, ob javljanju nezgode pa ne znajo pojasniti, kje so. Pri tem si sicer lahko pomagamo s tehnologijo, ki nam omogoča, da prek mobilnega telefona lociramo lokacijo klicatelja, a tudi tehnologija nam ni vedno naklonjena, zato je res ključnega pomena, da vemo, kje smo, in znamo operaterju pojasniti svojo lokacijo,« je še poudaril Kodrič.

Klici v sili z aplikacijami

Od začetkov delovanja številke za klic v sili pa do danes smo priča velikemu razvoju tehnologij na področju telekomunikacij in informatike. Slovenija je bila med drugim prva, ki je omogočila besedilni klic na 112 za gluhe in naglušne z aplikacijo WAP112, prvi pa smo bili tudi pri vzpostavitvi sistema za sprejem samodejnih klicev v sili 112 iz vozil – eCall. »Storitev e-Call je sistem v novejših avtomobilih, ki se sproži v primeru trka, vozilo tedaj samodejno pokliče na številko 112. Običajno prejmemo en tovrstni klic dnevno, a se večina teh zgodi po nesreči, ko voznik brska po meniju in nevede pritisne klic v sili. Dejanskih klicev, ki se zgodijo kot posledica nesreče, je nekje do deset na leto,« je pojasnil Kodrič. V Sloveniji bodo predvidoma v prvi polovici letošnjega leta omogočeni še klici v sili z aplikacijami za klic v sili na mobilnih telefonih. Sistem, ki se imenuje PEMEA, bo omogočal klice v vseh državah Evropske unije. Prav tako bodo letos vzpostavili sistem za obveščanje in alarmiranje ljudi, najprej z uporabo namenske aplikacije na mobilnih telefonih, kasneje pa tudi z drugimi mediji, tekstovnimi sporočili na radijskih sprejemnikih, televizijskih sprejemnikih, oglasnimi panoji na postajališčih in javnih prevoznih sredstvih, družbenimi omrežji in drugje.

Nujna medicinska pomoč na prvem mestu

Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje je lani vseh 13 centrov skupno na številko 112 prejelo več kot 524.656 klicev na pomoč. Največkrat, v 149.833 primerih, so ljudje potrebovali nujno medicinsko pomoč, v 15.703 primerih policijo, 22.169 primerih gasilce in 90.928 primerih druge službe za zaščito in reševanje. Prejeli so tudi 36.739 SMS-sporočil na številko v sili 112 (v število so zajeti tudi lažni in/ali zlonamerni SMS). Opravljenih je bilo 481 SMS-pogovorov, to so primeri, ko se je kličoči odzval na odgovor operaterja v klicnem centru 112. Lani so 24.636-krat aktivirali različne službe in enote za zaščito in reševanje, od tega največkrat gasilce, in sicer 23.575-krat, gorske reševalce 820-krat, 175-krat pa enote z reševalnimi psi. V letu 2021 je bilo 18.271 različnih dogodkov oziroma nesreč, tudi nesreč večjega obsega, pri katerih so aktivirali večje število enot in služb za zaščito in reševanje.