Po praznikih o mandatarju

Dva tedna sta minila od ustanovne seje državnega zbora, na kateri je bil za predsednika izvoljen Pavel Gantar iz stranke Zares. Kmalu po praznikih nova parlamentarna seja.

Ljubljana - Predsednika petega sklica državnega zbora Pavla Gantarja (daljši pogovor z njim bo objavljen prihodnji teden) smo med drugim vprašali tudi o nadaljnjih postopkih, ki bodo potekali v državnem zboru od njegove ustanovitve do imenovanja nove vlade.

Kateri so po prvi, ustanovni seji državnega zbora naslednji koraki v parlamentu?

»Sedaj smo uredili nekatera tehnična vprašanja v zvezi z delovanjem državnega zbora. Sicer pa se bomo v tem tednu posvetili sestavi odborov, imenovanju predsednikov, predsednic, podpredsednikov, podpredsednic delovnih teles parlamenta. Želja bi bila, da se po praznikih stvari zaključijo. Računamo, da bo predsednik države opravil posvetovanja o mandatarju do praznikov, kar pomeni, da bo kmalu po praznikih sklicana seja državnega zbora, na kateri bomo izvolili mandatarja. Vzporedno s tem naj bi bili izbrani tudi predsedniki odborov delovnih teles. Ko bo predsednik vlade predlagal ministrsko ekipo, bo parlament opravil tako imenovana zaslišanja, nato bo zelo pomembna seja državnega zbora, na kateri bo izvoljena Vlada Republike Slovenije. To pričakujemo okoli 15. novembra. Nato se začne zakonodajni postopek. Določiti moramo natančen terminski plan dela državnega zbora za preostanek leta 2008 in za leto 2009. Tako se bomo počasi utirili v običajno parlamentarno življenje s sejami zadnji teden v mesecu, s sestanki odborov pred tem in upam da kar se da živahnim parlamentarnim dogajanjem v prihodnje.«

Kateri zakoni bodo prvi na vrsti?

»Med prvimi zakoni bodo tisti, ki jih je vlada predlagala ali jih še bo, v zvezi s spremljanjem finančne krize v svetu. Eden je že v parlamentu, enega verjetno dobimo v tem tednu.«

Kakšno prihodnost napovedujete pokrajinski zakonodaji, ki v preteklem mandatu ni bila sprejeta?

»Ta trenutek še ne morem reči, kaj bo s pokrajinsko zakonodajo, kajti nisem seznanjen s potekom koalicijskih pogajanj, do kje so prišli s pokrajinsko zakonodajo. Ne vem še natančno, ali se bo tudi znotraj koalicije dobila primerna podpora za manjše število pokrajin, za njihovo boljšo teritorialno organizacijo in natančnejše pristojnosti, ki naj bi jih imele pokrajine. Če bo to urejeno, bo lahko sprejeta, sicer pa menim, da je boljša nikakršna pokrajinska zakonodaja kot slaba.«

Kako bi se morale po vašem organizirati pokrajine?

»To smo v Zares že povedali pred volitvami. Menimo, da bi jih moralo biti precej manj, kot je bilo predlaganih v preteklem mandatu, do največ osem, v tem okviru pa bi bila tudi enotna Gorenjska. Če bi zagovarjali večje število pokrajin, bi bila delitev na dve Gorenjski legitimna, vendar slaba in škodljiva. Pokrajine bi nam v marsičem pomagale: pri komunalni infrastrukturi, pri pridobivanju sredstev iz skladov Evropske unije, lažje in enostavneje bi organizirali nekatere funkcije in dejavnosti, ki segajo prek okvirov občin. Vendar naj ponovim, da bi bilo še slabše, če bi ustanovili slabe pokrajine kot pa nikakršnih.«