Dražgoše, 4. del

Resnica o »dražgoški bitki« in povojni obnovi Dražgoš v očeh domačina

V nedeljo zvečer v vasi ni bilo nobenega partizana več in so prepustili Dražgošane na milost in nemilost Nemcem. Vsi so se umaknili na planino Kališnik (kraj, ki že spada pod Jelovico), od koder so iz bajte pregnali Dražgošane iz vasi Na Pečeh, ki so se še uspeli umakniti pred morijo. Pred morijo se je na Jelovico umaknil tudi Matičev stari ata, star 85 let. Pot do Kališnika je bila za starega človeka zelo naporna, zato je moral večkrat počivati. Nekako na sredi poti med Dražgošami in Kališnikom, kraj se imenuje Počivalo, je oče moral spet počivati. V tem času ga je dohitel štab Cankarjevega bataljona. Ko je soborec Staneta Žagarja videl, da je oče skoraj omagal, je prosil druge, da bi pomagali staremu človeku, da nekako pride do Kališnika. Vodstvo pa ga je zavrnilo, da se zdaj nima časa ukvarjati s temi ljudmi ... Za borci pa je mimo Matičevega starega ata prišla Brinovcova mama, ki je bila noseča, z leto in pol starim otrokom v košu. Pomagala je Maticovemu očetu, da so skupaj nekako prišli do bajte na Kališniku. Ob 11. uri zvečer pa se je 31 domačinov, ki so se zatekli v to bajto in med katerimi je bila tudi 10-letna deklica, ki je sedaj moja žena, moralo spet umakniti štabu Cankarjevega bataljona (približno 15 partizanov) in si poiskati novo zatočišče v drugi eno uro oddaljeni bajti na Pstinah.

V ponedeljek, 12. januarja, ob 8. uri zjutraj so Nemci vdrli v vas Pri Cerkvi. Vse hiše v vasi so obkolili in vse moške, ki so jih dobili po hišah, nagnali v Pikcovo hišo, med njimi tudi mojega očeta in strica, in jih nato odgnali v župnišče in prosvetni dom ter jih žive zažgali. Vseh žrtev je bilo 18. Takrat sem svojega očeta zadnjič videl.

»Slavna bitka« v Dražgošah je tako zahtevala 41 žrtev med domačini: 39 moških in 2 ženski (punčko, staro tri leta, je zadela granata, Kolendrova mama pa je bila ranjena na Jelovici, ko so bežali, in je potem umrla).

Tu moram opozoriti še na napako Ivana Jana, ki je pisal o dražgoški bitki. Ta je v svoji zadnji knjigi zapisal, da je bila ranjena Koritnikova mama, vendar to ni res. Koritnikovi mami je umrl otrok, ki je bil obstreljen in je pozneje umrl, ranjena pa je bila Kolendrova mama, ki je kasneje umrla.

V Dražgošah je padlo sedem partizanov in 27 Nemcev. Trditev, da je padlo sto ali več Nemcev, nikakor ne drži. Vseh ranjenih Nemcev pa je bilo 14. O njihovem številu sem stoodstotno prepričan, ker sem moral v zaporu v Šentvidu skupaj z Birtovim Matijem ribati sobo, v kateri so ležali Nemci, ranjeni v Dražgošah. Med njimi je bil tudi vojak iz avstrijske Koroške, ki je potrdil, da je bil ranjen prav v Dražgošah ...

Izseljevanje

Otroke in ženske iz vasi Pri Cerkvi so Nemci v ponedeljek, 12. januarja, okoli 12. ure zaprli v Jorcovo hišo v dnevno sobo (približno 40 ljudi), da nas bodo skupaj s hišo zažgali. Otroke in ženske iz vasi Na Pečeh pa so strpali v t. i. ta malo Matičevo bajto (približno 20 ljudi), okrog katere so že položili drva, da jo bodo zažgali, in v klet Gričarjeve hiše (tudi približno 20 ljudi). Ko je župan Mlinar izvedel, kaj nameravajo Nemci storiti s preostalimi domačini, je posredoval pri Nemcih in jih prosil, naj vsaj njim prizanesejo ... Nemci so se zaradi posredovanja župana odločili, da domačine preselijo. S selitvijo so začeli v ponedeljek popoldne Na Pečeh, v torek dopoldne pa v vasi Pri Cerkvi. Najprej so nas peš odgnali na Rudno, približno tri kilometre, tam pa so nas strpali v vojaški tovornjak ... Ko sem se po poti do Rudna ozrl proti domači vasi (po približno 500 metrih), sem videl, da je bila vas vsa v plamenih ... Star sem bil deset let, ostal sem brez očeta in brez doma ... Jokal sem in nemški vojak mi je zagrozil s pištolo. Drug vojak mu je preprečil, da bi me ustrelil. Odpeljali so nas v neznano ... Pripeljali so nas v Šentvid v Škofove zavode. Vseh skupaj iz obeh delov vasi nas je bilo 81.

Pred vrati zapora v Šentvidu sem zagledal svojega brata Janeza, za katerega smo vsi mislili, da je mrtev. Skupaj z drugimi vaščani iz vasi Na Pečeh so ga namreč preselili že v ponedeljek popoldne.

V tem času, ko smo bili v zaporu, je nemška minerska enota zminirala vse hiše v Dražgošah, razen cerkve.

(Nadaljevanje naslednji petek)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 5. julij 2012 / 07:00

Za vroče dni sladka hladna osvežitev

V Slaščičarni Bistrica, ki praznuje petintridesetletnico, so v soboto ob krajevnem prazniku razdelili tisoč kepic. Njihova prepoznavna blagovna znamka je tržiška kepica, znajo pa narediti več kot 150...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 30. oktober 2008 / 07:00

Tudi Kroj v likvidacijo

Kranj - Po Ibi Kranj, Aquasavi, Gorenjskih oblačilih in Vezeninah Bled morda črna usoda čaka tudi škofjeloški Kroj. Podjetje je v prvih osmih mesecih ustvarilo za več kot pol mil...

Slovenija / četrtek, 30. oktober 2008 / 07:00

Po praznikih o mandatarju

Dva tedna sta minila od ustanovne seje državnega zbora, na kateri je bil za predsednika izvoljen Pavel Gantar iz stranke Zares. Kmalu po praznikih nova parlamentarna seja.

GG Plus / četrtek, 30. oktober 2008 / 07:00

Sedmica: Prazne marnje

V primerjavi z državnozborskimi volitvami pred štirimi leti in takratnim (zdaj že pokojnim) predsednikom države Janezom Drnovškom je aktualni predsednik Danilo Türk z imenovanjem mandatarja za se...

GG Plus / četrtek, 30. oktober 2008 / 07:00

Med sosedi 114

Dober večer sosed/Guten abend Nachbar je prireditev, ki jih na predvečer avstrijskega državnega praznika 26. oktobra prirejajo v krajih v dvojezičnem delu Koroške.

GG Plus / četrtek, 30. oktober 2008 / 07:00

Moj stari oče Luka

Stopinje skozi preteklost