Ukrajinska preizkušnja

Pozornost svetovne javnosti je usmerjena na Ukrajino. Zahod jo svari, da je napad Rusije samo še vprašanje časa. Rusija to namero zanika, a se na napad več kot očitno pripravlja. Ukrajina pa je v pripravljenosti, a brez panike …

Kijevska Rusija

Za Ukrajino to ni prva od kritičnih preizkušenj. V njeni starejši in novejši zgodovini jih je bilo že veliko. V pričakovanju razpleta te najnovejše zaostritve si oglejmo nekaj dejstev o tej državi. Da bi jo bolje razumeli. »Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo. S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 največjih držav sveta in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere glavni del leži v Aziji). Večino površja države predstavljajo obsežne ravnice, ki prehajajo v stepe, in planote. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v Črno morje, največji od njih sta Dneper in Dnester, na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja delta Donave. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila Ukrajina vzdevek 'žitnica Evrope'. Bolj gorato območje so le Karpati na zahodu države, kjer stoji tudi najvišji vrh Hoverla z 2061 m nadmorske višine. Največje mesto je prestolnica Kijev na severu z 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še Harkov, Odesa in Dnipro (do 2016 Dnepropetrovsk).« / Zdaj pa še nekaj zgodovine. Ukrajina je za Rusijo to, kar je za Srbijo Kosovo – njena zibelka. Prva Rusija je bila Kijevska Rusija. To »je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci Varjagi, imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil Kijev, sicer glavno mesto današnje Ukrajine. Kijevska Rusija velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: Belorusov, Rusov in Ukrajincev, čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sami sebi. Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem Vladimirja Velikega (980–1015) in njegovega sina Jaroslava I. Modrega (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli krščanstvo in prvi vzhodnoslovanski pisani pravni kodeks Ruska pravda. Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov. Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk Svjatoslav I., že imel slovansko ime. Bizantinski zgodovinar Mihael Psel je trdil, da so Skandinavci vladali najmanj do sredine 11. stoletja. Moč države je zaradi propadanja Bizantinskega cesarstva začela usihati. Trgovske poti so presahnile, državo pa so dokončno uničili Mongoli leta 1240.« (Vir: Wikipedija)

Pozitivna rešitev

Bi bila v sedanjem stanju odnosov med Zahodom in Rusijo, ki že meji na vojno, mogoča tudi drugačna rešitev? Slovenski diplomat in publicist Vojko Volk jo vidi v sklenitvi strateškega razvojnega partnerstva med EU in Rusijo. »Ruska ruleta, ki jo Putin igra z Zahodom, se vse bolj izkazuje kot igra ohranitve politične oblasti za ceno interesov lastnega naroda. Rusi si zaslužijo bolje in več. Nove sankcije lahko rusko družbo pahnejo v nazadovanje še ene generacije in nepredstavljive stopnje revščine. Dolžnost Evrope in predvsem EU pri tem je, da se angažira za iskanje ponudbe, ki bi jo Putin težko zavrnil – in sicer sklenitev strateškega razvojnega partnerstva med EU in Rusijo, v katerem bi bila Rusija deležna financiranja za skupne projekte zelene energetske prihodnosti, EU pa stabilnih dobav energentov iz Rusije vse do konca rabe fosilnih goriv v Evropi. Kar ni tako daleč in kar Rusijo upravičeno skrbi. Tak dogovor bi seveda morali že imeti, a nikoli ni prepozno. Travma ruske zgodovine je večna ogroženost ruske države od sveta, zaradi česar so bili vladarji in država vedno pomembnejši od ljudi. In te države je vedno več, vpliva družbe na državo pa skoraj ni. Povprečnemu Rusu spanca najbrž ne kali skrb, da bi Ukrajina vstopila v Nato, bolj ga skrbi, kako bi prišel do višje plače, več svobode in mirnega življenja. Do tistega, česar si želimo vsi.« (Vir: Vojko Volk, Putinova ruleta, Delo, 29. 1. 2022.) Kako enostavno je to in hkrati tako daleč.

Negativna rešitev

Realnost na ukrajinskih mejah pa je takšna, kakršno vidi ameriški predsednik Joe Biden: »Obstaja velika možnost ruskega napada na Ukrajino v februarju.« Res že ta mesec?