V vojski je bil padalec

Janez Bohorič danes največ časa posveti igranju golfa, še vedno pa ga privlačijo tudi adrenalinski športi. Mika ga celo, da bi se enkrat peljal s formulo 1.

Janez Bohorič, predsednik uprave Sava, d. d., je s športom povezan že od mladosti. Danes se največ ukvarja z igranjem golfa, je tudi predsednik golfskega kluba Country Club Bled.

Kaj Vam pomeni rekreacija?

»Rekreacija je posledica želje po gibanju in razvedrilu, ki je človeku prirojena. Slabost današnjega načina življenja je, da to željo prepogosto zatiramo, saj se nam vedno nekam mudi. Organizem se temu tempu pogosto upre tako, da zbolimo – psihično ali fizično. Najboljša obramba proti temu je skrb, da si čas za rekreacijo vendarle najdemo. Jaz rekreacijo pojmujem širše kot zgolj ukvarjanje s športom. Zame je rekreacija tudi ples, družabne igre, udeležba na kulturnih prireditvah in ukvarjanje s hobiji nasploh.«

Kateri šport je danes pri Vas na prvem mestu?

»Nekateri športi so mi bolj blizu, drugi manj, vendar se ne morem opredeliti, katerega bi dal na prvo mesto. Raje imam hojo kot tek. Morda mi je zato blizu golf. Na morju rad plavam, jadram in se potapljam. Rad hodim tudi v planine, pozimi smučam. Včasih sem rad kolesaril, zdaj manj, tudi zaradi tega, ker je kolesarjenje po cestah postalo prenevarno, gorsko kolesarjenje pa me ne zanima.«

Kdaj ste začeli z igranjem golfa in kaj vas pri tem tako privlači?

»Golf sem začel igrati nekako pri 55-tih letih, bolj po naključju. Takrat je Sava kupila golfsko igrišče na Bledu, pa me je zanimalo, ali je prodajanje golfskih storitev lahko poslovno uspešno. Udeležil sem se tečaja in golf me je osvojil. Danes je to vsekakor šport, ki se mi zdi za moja leta daleč najprimernejši in ki uravnoteženo sprosti telo in duha, zato se časovno z njim sorazmerno največ ukvarjam.«

Ste se že v mladosti ukvarjali s kakšnim športom?

»Športu in rekreaciji sem zapisan že od rane mladosti. Rodil sem se v Tržiču in planine ter smučanje mi je bilo v krvi, saj se ljudje šalijo, da se Tržičani rodimo s smučkami na nogah. Že v rani mladosti so me pošiljali na počitnice na Kofce, planšarijo pod grebenom Košute, kjer sem si nabiral prve izkušnje s planinarjenjem. V Krškem, kjer sem živel v času osnovne šole in nižje gimnazije, sem treniral plavanje, ter postal okrajni pionirski prvak. Ko smo se vrnili na Gorenjsko, me je v gimnazijskih letih pritegnilo letalstvo. V Alpskem letalskem centru v Lescah sem se začel ukvarjati s padalstvom, ter kot padalec odslužil tudi vojaščino v Nišu.«

Povezani ste s kolesarstvom, s KK Sava Kranj. Je to zgolj poslovno ali imate kolesarstvo radi tudi kot šport?

»Tudi v kolesarstvo sem vstopil, bolj kot ne, po naključju. Moj predhodnik in dober prijatelj, generalni direktor Save, Filip Majcen, je prav gotovo najbolj zaslužen za to, da je Sava postala pokrovitelj enemu najuspešnejših kolesarskih klubov v takratni Jugoslaviji, Kolesarskemu klubu Sava Kranj. On me je pritegnil v ta šport, s katerim se je tudi sam rekreativno intenzivno ukvarjal. Več let sva skupaj prekolesarila tudi po nekaj tisoč kilometrov na leto, oba pa je k temu spodbujal gotovo eden najuspešnejših kolesarjev tedaj, hkrati pa tudi organizator, trener in kasneje direktor Kolesarskega kluba Sava Kranj, Franc Hvasti. Ko je po nekajletni bolezni Filip Majcen umrl, jaz pa sem dobil v roke krmilo Save, mi je pred smrtjo položil na srce, naj ne pozabim na kolesarje. Kot vidite, to njegovo oporoko spoštujem še danes, saj je Sava vsa leta glavni sponzor Kolesarskega kluba Sava, katerega predsednik sem bil kasneje nekaj let, zdaj pa to funkcijo opravlja moj kolega, član uprave, Vinko Perčič, tudi sam navdušen kolesar.«

Ste s kolesarji Save morda že odpeljali kakšen krog?

»Več kot to. Ko smo pred leti organizirali del dirke Giro d'Italia v Sloveniji, sem kot član organizacijskega odbora, ki mu je predsedoval Jelko Kacin, skupaj z ostalimi člani organizacijskega odbora in številnimi pokrovitelji prevozil s kolesom vso traso v Sloveniji, vendar v nasprotni smeri. Prireditev, ki je bila namenjena promociji kolesarstva in dirke, smo imenovali Giru naproti. Štartali smo v Kranjski Gori, zaključili pa v Novi Gorici. To je bil odličen športen in družaben dogodek. Letos, ob jubilejni 40. dirki za veliko nagrado Kranja, smo že razposlali vabila pokroviteljem kluba, da se udeležijo našega projekta rekreacijskega kolesarjenja “Izziv treh vrhov”.«

Obstaja morda šport, v katerem se že dlje časa želite preizkusiti?

“Nimam želje, da bi se v kakšnem športu posebej preizkušal, saj so tista leta mimo, čeprav me adrenalinski športi še vedno privlačijo. Občasno skočim s padalom v tandemu, mika pa me tudi, da bi se imel možnost zapeljati s kakšnim izkušenim voznikom po stezi s formulo 1 in podobne neumnosti. Uživam v jadranju, tudi takrat, ko postanejo pogoji zaradi močnega vetra težki, pa tudi pri smučanju me potegne hitrost, vendar pri tem ne pretiravam, pa sem si kljub temu letošnjo zimo pri padcu uspel poškodovati ramo ...«