Ne, sploh nismo taki navdušenci ukrajinskega dnevnega tiska, v rokah držimo le zelo izvirne menuje pijač. (Foto: Aljaž Stare)

Pivo na zaslišanju

Mizica, pisalni stroj, močna luč v obraz, na obešalniku "avtomat" iz 2. svetovne vojne ...

Zapravljamo torej še naše zadnje grivne. Ker sem kar zgleden ljubitelj majic s kratkimi rokavi, mislim seveda na take, opremljene z inovativnimi domislicami, pomenljivimi sporočili, napisi in znaki, je bil moj cilj jasen, prodajalna z mal' drugačnimi majicami, ne tistimi, ki jih prodajajo na običajnih uličnih stojnicah. Seveda z napisom v cirilici. Po načelu, če si nekaj močno želiš, ti običajno tudi uspe, sem kaj hitro izvohal nekakšno »art« prodajalno in si našel tako s sliko človeškega telesa kot velike tovarne. In napisom »human factory« - v ruskih »grabljicah« seveda. In mi reče mladec pri blagajni: »Sto grivnov,« jaz pa na glas razmišljam: »Aha, sto grivnov …,« pa mi hitro doda: »Lahko daš tudi dvesto …,« in se zasmeji. »Ej, pameten si ti fant, ne boš se izgubil …,« ga pohvalim.

Željni osvežitve vstopimo v lokal, ki je bil videti kot nekakšna čitalnica. Kot kakšen star angleški moški klub z velikimi razkošnimi fotelji, s kupi časopisov na mizah in policami knjig vse naokrog. Starejša gospa nas je sluteč, da smo prišli predvsem na kakšen pir, kaj hitro poslala v kletne prostore, ki so bili pravo nasprotje sceni zgoraj. V bistvu smo stopili v »underground« klub, ki je deloval kot nekakšna klet oziroma začasni zapor. Da se je tukaj nekoč mogoče tudi zasliševalo recimo politične disidente, je opremljevalec notranjosti lokala očitno hotel povedati tudi z mizico, pisalnim strojem na njej in močno lučjo, s katero je izpraševalec svetil ujetniku v obraz. Na obešalniku je visela brzostrelka iz 2. svetovne vojne … Izvirno oblikovani kot časopisi so bili tudi menuji s ponudbo pijač. Pravi prostor za domišljijo. Tudi našo.

V informacijski pisarni smo se pozanimali, ali je cesta proti mejnemu prehodu Krakowec v redu. Veseli, da je, saj je to najkrajša pot do ukrajinsko-poljske meje, smo se poslovili od Lviva. Nekoliko se nam je sicer tožilo po nizki ceni bencina, ta je bila v Ukrajini manj kot 60 centov za liter, smo se v mislih že poslavljali od dežele, kjer smo res počeli marsikaj … V eni uri smo prišli na mejo, potem pa …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 10. februar 2019 / 12:36

Planinsko srebro Košutarskih gaunarjev

Ekipa Osnovne šole (OŠ) Tržič Košutarski gaunarji je na nedavnem, že tridesetem državnem tekmovanju Mladina in gore dosegla odlično drugo mesto. Gre za najbolj uveljavljeno planinsko preizkušnjo za ml...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...