Pivo na zaslišanju

Mizica, pisalni stroj, močna luč v obraz, na obešalniku "avtomat" iz 2. svetovne vojne ...

Zapravljamo torej še naše zadnje grivne. Ker sem kar zgleden ljubitelj majic s kratkimi rokavi, mislim seveda na take, opremljene z inovativnimi domislicami, pomenljivimi sporočili, napisi in znaki, je bil moj cilj jasen, prodajalna z mal' drugačnimi majicami, ne tistimi, ki jih prodajajo na običajnih uličnih stojnicah. Seveda z napisom v cirilici. Po načelu, če si nekaj močno želiš, ti običajno tudi uspe, sem kaj hitro izvohal nekakšno »art« prodajalno in si našel tako s sliko človeškega telesa kot velike tovarne. In napisom »human factory« - v ruskih »grabljicah« seveda. In mi reče mladec pri blagajni: »Sto grivnov,« jaz pa na glas razmišljam: »Aha, sto grivnov …,« pa mi hitro doda: »Lahko daš tudi dvesto …,« in se zasmeji. »Ej, pameten si ti fant, ne boš se izgubil …,« ga pohvalim.

Željni osvežitve vstopimo v lokal, ki je bil videti kot nekakšna čitalnica. Kot kakšen star angleški moški klub z velikimi razkošnimi fotelji, s kupi časopisov na mizah in policami knjig vse naokrog. Starejša gospa nas je sluteč, da smo prišli predvsem na kakšen pir, kaj hitro poslala v kletne prostore, ki so bili pravo nasprotje sceni zgoraj. V bistvu smo stopili v »underground« klub, ki je deloval kot nekakšna klet oziroma začasni zapor. Da se je tukaj nekoč mogoče tudi zasliševalo recimo politične disidente, je opremljevalec notranjosti lokala očitno hotel povedati tudi z mizico, pisalnim strojem na njej in močno lučjo, s katero je izpraševalec svetil ujetniku v obraz. Na obešalniku je visela brzostrelka iz 2. svetovne vojne … Izvirno oblikovani kot časopisi so bili tudi menuji s ponudbo pijač. Pravi prostor za domišljijo. Tudi našo.

V informacijski pisarni smo se pozanimali, ali je cesta proti mejnemu prehodu Krakowec v redu. Veseli, da je, saj je to najkrajša pot do ukrajinsko-poljske meje, smo se poslovili od Lviva. Nekoliko se nam je sicer tožilo po nizki ceni bencina, ta je bila v Ukrajini manj kot 60 centov za liter, smo se v mislih že poslavljali od dežele, kjer smo res počeli marsikaj … V eni uri smo prišli na mejo, potem pa …