Marija Švajncer, Virus in filozofija, Eseji, Kulturni center Maribor, 2021, 224 strani

Virus in filozofija

»Ne, virus ni samo politično vprašanje, temveč je tudi etično. Etika je filozofska panoga, ki se ukvarja z medčloveškimi odnosi in skuša odgovoriti na vprašanje, kaj sta v teh odnosih dobro in zlo, nekateri jo imenujejo morala, drugi moralna filozofija, etična teorija ali samo moralnost, v sodobnem času pa se je njeno predmetno področje občutno razširilo in se razteza od etike zemlje, ekoloških vprašanj, pravic živali in rastlin, smrti iz usmiljenja zaradi neznosnega trpljenja ali zato, ker nekdo spada v ranljivo skupino ali pa si kratko malo ne želi več živeti, pa vse do vidikov prihodnosti in ohranjanja življenjskega prostora prihodnjim generacijam. So pa tudi taki, ki celo načrtujejo etiko na Marsu ali katerem drugem planetu, kot da se bomo na Zemlji preveč nagnetli in bomo morali pohiteti v vesolje. Kakorkoli že, na novem planetu bomo po vsej verjetnosti ohranili marsikaj iz prejšnjega življenjskega prostora. V obdobju koronavirusa je začelo ljudi skrbeti, kako bodo shajali drug z drugim, če bodo primorani ostati doma. Zdaj se je tako tudi zgodilo in v vsakovrstnih medijih in tudi na spletu se kopičijo nasveti, kaj je treba storiti, da nam doma ne bo sitno in da se ne bomo znašli v tesnobnem položaju ali drugačni stiski. Če stvar obrnem, je bilo prej popolnoma samoumevno in sprejemljivo tako preživljanje časa, v katerem so bili ljudje doma bolj malo skupaj. Po šoli in službi so starši svoje potomce vozili na različne dejavnosti, mnogo otrok je tičalo v svojih sobah in brskalo po pametnih telefonih, tablicah in računalnikih. Delovni čas staršev se je močno podaljšal, a zaradi okrnjenega družinskega življenja se ljudje niso kdo ve kako vznemirjali. Ni mogoče natančno vedeti, ali se Kitajke in Kitajci zdaj množično ločujejo, ker je bližina v karanteni zanje postala neznosna, ali pa zato, ker v ogrožajočem času niso mogli oddati vloge za razvezo zakonske zveze.« (str. 93)

Res: vse to, kar se nam dogaja v tej koronavirusni dobi, ki zdaj traja že dve leti, ni samo zdravstveno, politično, gospodarsko in še kako drugo vprašanje, je tudi etično. Esej pod naslovom Virus in etika, iz katerega je gornji odlomek, je v Mariboru živeča filozofinja Marija Švajncer (1949) napisala že v prvem letu pandemije, od takrat se je zgodilo še marsikaj, a glavna poanta ostaja enaka. Ko bo pandemija mimo, bo marsikaj drugače in treba bo premisliti, kaj se nam je v tem času zares zgodilo in kaj sledi. Kako ravnati, kaj moramo zdaj storiti? To pa je naloga filozofije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / sreda, 20. november 2013 / 12:23

Energetska sanacija šole

V Žirovnici so začeli energetsko sanacijo stavbe osnovne šole, ki jo bo sofinancirala država.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...