Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar-Jurkovšek, Fosili Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, 2021, 264 strani

Fosili Slovenije

»Zadnja poglavja knjige sva pisala v času pandemije COVID-19, ki nas je po nekaj letih zopet opomnila na ranljivost in minljivost (tudi) naše vrste. Ko sva se avtorja tega dela rodila nekje v drugi polovici dvajsetega stoletja, nas je bilo na Zemlji okoli tri milijarde in govorilo se je, da bo nosilnost planeta morda še enkrat toliko. Danes nas je okoli osem milijard, koliko nas bo jutri, čez dvajset, petdeset ali sto let? Ali pa nas morda ne bo? Kdaj neka vrsta preraste kritično mejo svojega bivanja in za vselej izgine iz aktualnega življenja na planetu? Kdaj je tako visoko specializirana, da ob spremembi okolja ne najde več izhoda? Tega ne ve nihče, zlasti pri vrsti Homo sapiens ne, ki bo, kot kaže, kljub navidezni nepremagljivosti tudi v bodoče škodovala predvsem sama sebi. Paleontologija podobnih primerov ne pozna. Morda je na videz ta drobni nepomembni virus le opomin človeštvu, da smo vsi ljudje pripadniki iste vrste, saj ne izbira žrtev med rasami, med bogatimi in revnimi, med vladarji in podložniki in po vsem mogočem, po čemer se poskušamo že dolgo časa ločevati med seboj. Le drugim živim bitjem je tokrat prizanesel. Ti drobni patogeni, ki jih v fosilnem stanju sploh ne poznamo, čeprav smo se s posledicami njihovega smrtonosnega delovanja, zapisanimi v kamnu, kdaj zagotovo že srečali, nas svarijo, da je treba z edinim domom, ki ga imamo, ravnati previdno, in opozarjajo, da bomo preživeli (še nekaj časa) le, če bomo z naravo, ki nas obdaja, ravnali nadvse spoštljivo. Ob pogledu na okamnele zapise o že milijonletja starem življenju iz kdo ve katerega pramorja, prajezera ali pramočvirja, ohranjene v kosu apnenca, laporja ali peščenjaka, se zavemo, da smo le delček več milijard let trajajočega čudovitega procesa, ki se mu pravi življenje, in da smo mi sami v bistvu neverjetno zapleten sestav snovnih delcev. Spoznali bomo, da je bilo za naš obstoj na Zemlji le malo možnosti, zato je to priložnost vredno čim bolje izkoristiti.« (str. 10–11)

Gornji odlomek je v duhu podnaslova te knjige: Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti. Zemlji je čisto vseeno, kaj bo z nami. Če ne bomo ravnali v skladu z zakonitostmi njenega razvoja, nas bo, če ne bomo začeli opuščati fosilnih goriv, slej ko prej spremenila v fosile. Odlik te knjige je več: je dvojezična, hkrati pa je napisana tako, da jo lahko razumemo tudi bralci, ki nimamo posebnega geološkega predznanja. Kako zelo se to znanje tiče nas vseh, pa je iz gornjih besed več kot očitno.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Ducat ustvarjalnih let

Do konca leta 1994 Gorenjska, ko so ustanovili BSC - Poslovni podporni center Kranj, tako kot druge regije, ni imela inštitucije, ki bi celovito upravljala razvoj regije.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Klasični koncerti na Ledinah so se ´prijeli`

Kranj - Koncert klasične glasbe, ki ga je novi oskrbnik Kranjske koče na Ledinah Franc Beguš ob sodelovanju PD Kranj in vrhunskih glasbenikov prvič pripravil ob začetku letošnje poletne pl...

Zanimivosti / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Stoletnica na vrhu Vršiča

Tičarjev dom na Vršiču je posebna planinska koča - čeprav nosi ime planinska, je med njenimi obiskovalci še najmanj planincev. Večina gostov je turistov, ki se do nje pripeljejo bodisi z avtomobilom b...

Šport / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Prvič na olimpijskih igrah

Plavalec Robert Žbogar s krstnim nastopom na olimpijskih igrah ni najbolj zadovoljen.

Gorenjska / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Storjen je bil greh zoper pravičnost

Frančiškanski pater Bogdan Knavs, doma v Mošnjah na Gorenjskem, je javno napisal, kaj misli o finančnih polomijah v Cerkvi. Pravi, da zaradi ljubezni do nje in zaradi prepričanja, da bomo vsi nekoč od...

Gospodarstvo / torek, 7. avgust 2012 / 07:00

Predstavili primere dobre prakse

Med primeri dobre prakse je tudi prenova "stoga" na kmetiji pri Petric v Studoru.