Upad kmetij na Gorenjskem

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 17. november 2021 / 15:42

Na Gorenjskem se je v zadnjih desetih letih število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo s 4476 na 4132. Najbolj se je število sicer zmanjšalo v pomurski regiji.

Kranj – Po začasnih podatkih popisa kmetijstva, ki ga je opravil državni statistični urad, je bilo lani v Sloveniji 67.915 kmetijskih gospodarstev, kar je bilo v primerjavi z letom 2010 6731 manj, glede na leto 2000 pa 18.552 manj. Število gospodarstev je v zadnjem desetletju upadlo v vseh regijah, izjema je bila le obalno-kraška regija, kjer se je celo povečalo, in sicer za 13 odstotkov, le malenkostno pa je upadlo v primorsko-notranjski regiji. Najbolj, več kot za eno petino, se je zmanjšalo število v pomurski regiji, kjer je upadlo z 8890 na 7084, velik upad pa je bil tudi v podravski regiji, kjer so pred desetimi leti beležili še 12.318 kmetijskih gospodarstev, lani pa le še 10.789. V gorenjski regiji se je v obdobju 2010–2020 število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo s 4476 na 4132, upad je bil nekaj več kot 7-odstoten. V osrednjeslovenski regiji, kamor sodi tudi še del širšega gorenjskega območja (Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Vodice in Medvode), je bil upad manjši, nekaj več kot 5-odstoten.

Velikost kmetijskih gospodarstev se povečuje

Medtem ko se je število kmetijskih gospodarstev v zadnjem desetletju zmanjšalo, se je njihova velikost v tem obdobju povečala. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je lani obdelovalo sedem hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je bilo 0,6 hektarja več kot pred desetimi leti in 1,4 hektarja več kot pred dvajsetimi leti, redilo pa šest glav velike živine (GVŽ), kar je bilo 0,4 GVŽ več kot leta 2010 in 0,6 GVŽ več kot leta 2000. Povprečno kmetijsko gospodarstvo na Gorenjskem je lani imelo v uporabi 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, povprečno živinorejsko gospodarstvo pa je redilo 12 GVŽ.

Površina njiv se je v času med popisoma v državi povečala s 170.114 na 175.913 hektarjev, pri tem pa se je najbolj, za 24 odstotkov, povečala v obalno-kraški regiji, najbolj, za devet odstotkov, pa zmanjšala v koroški regiji. Povečalo se je število kmetijskih gospodarstev z več kot dvajsetimi hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi in tistih brez zemljišč, v vseh drugih velikostnih razredih pa se je zmanjšalo.

Velik porast števila perutnine

Obseg živinoreje, merjen s skupnim številom GVŽ, se je v desetletju zmanjšal za tri odstotke, s 421.553 na 408.659. Najbolj, za dvajset odstotkov, se je povečal v primorsko-notranjski regiji, najbolj, za dvanajst odstotkov, pa zmanjšal v pomurski regiji. Število goved se je v zadnjem desetletju celo malo povečalo, ob tem pa se je število kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo, zmanjšalo več kot za eno petino, s 36.119 na 28.485. Bistveno se je povečalo število perutnine, leta 2010 jo je bilo na kmetijskih gospodarstvih 4,9 milijona, lani več kot sedem milijonov. Število ostalih vrst živine, to je prašičev, ovc in koz, se je močno zmanjšalo. Še leta 2010 so v Sloveniji redili 382 tisoč prašičev, lani le nekaj več kot 235 tisoč, število ovc se je v tem obdobju zmanjšalo s 137 na 114 tisoč, koz pa s 35 na 27 tisoč.