Pogledi na Grintovce

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 28. oktober 2013 / 18:24

Pregledna razstava Moč gora vso svojo pozornost namenja likovnim upodobitvam Kamniško Savinjskih Alp od nekoč do danes. Na ogled je 41 del slikarjev od Karingerja do Perka, Berleca in Hafnerja.

Kamnik – Običaj je že, da v Galeriji Miha Maleš, ki deluje v okviru Medobčinskega muzeja Kamnik, z vsako novo razstavo obiskovalcem na različne načine dodatno zbistrijo likovni umetnosti že tako ali tako naklonjene čute. Tokrat pritegne že sama tematika razstave. Avtorica postavitve in izbora del zanjo, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan je Moč gora, kot nas vabi naslov, prepoznala v enainštiridesetih delih slikarjev, ki so izziv našli v upodabljanju Kamniško Savinjskih Alp ali Grintovcev, kot so včasih radi rekli Kamničani.

Kaj je bilo torej prej, kopica del z motivom gora ali tema razstave, slike, ki so iskale skupni imenovalec, ali ideja ter iskanje primernih upodobitev za razstavo? »To drugo. V Kamniku je že bilo nekaj razstav ne temo gora na splošno, tokrat pa smo se odločili za upodobitve Kamniško Savinjskih Alp. Likovnih del s to tematiko je kar precej, a ne v naši hiši. Tako je večina del na razstavi izposojena iz zasebnih zbirk, Narodne galerije, Moderne galerije, Loškega muzeja in z Občine Kamnik,« je povedala Saša Bučan in dodala, da res velik del avtorjev izhaja iz Kamnika in okolice, nekaj pa je tudi slikarjev iz različnih koncev Slovenije, ki so bodisi nekaj časa živeli tu ali pa jih je zanimala gorska krajina nad mestom.

Domišljijske krajine s podobami gora, antičnih ostankov pa tudi povsem realističnih krajin je pri nas prvi upodobil Marko Pernhart, nekoliko kasneje pa tudi Anton Karinger, slednji je tokrat predstavljen z dvema slikama, ki sta ob Hofmannovi Panorami Kamnika najstarejši na razstavi. »Žal zaradi občutljivosti materiala iz grafičnega kabineta Narodnega muzeja nismo mogli pridobiti zgodnejših del na papirju, zato jih predstav­ljamo s fotografijami na panojih. Tako nisem sledila kronološki postavitvi, ampak sem razstavo oblikovala predvsem po likovno estetskih merilih,« je še povedala Bučanova, ki je skupaj z Markom Lesarjem pripravila tudi razstavni katalog Moč gora, v katerem poleg nekaj reprodukcij obravnavata tudi zgodovinski pregled upodobitev gora nad Kamnikom od prvih upodobitev do danes.

Na ogled so dela petindvajsetih avtorjev, med njimi dela Matija in Maksa Koželj iz znane kamniške slikarske družine pa doslej mogoče nekoliko zapostavljenega slikarja Frana Klemenčiča, zanimiva so dela Staneta Cudermana, kiparja Franceta Godca, arhitekta Borisa Kobeta, Vlasta Kopača, ki je tudi likovno popisal stanove na Veliki planini, v gore nad Kamnikom se je oziral tudi Miha Maleš. Posebnost je akvarel Angležinje Nore Lavrin, žene zgodovinarja in prevajalca Janka Lavrina … Nekoliko manj je gorska krajina zanimala impresioniste, je pa na razstavi tudi nekaj del sodobnih avtorjev, kot so Tomaž Perko, Janez Hafner in Lojze Berlec.

»Vesel sem, da sem bil povabljen k sodelovanju na razstavi. Kot mentor mednarodnega likovnega bienala na Veliki planini sem tudi naslikal kar nekaj slik kamniških planin. Razstav­ljena je prav tista z lanskega bienala. Tudi sicer pogosto slikam gorsko krajino, saj že iz svoje hiše, kamorkoli se ozrem, vidim naše kamniške planine,« je povedal Lojze Berlec, dolgoletni likovni pedagog na OŠ Toma Brejca. Njega je v šoli učil Ferdo Mayer, sam pa je v šoli zamenjal Leona Homarja. Slike obeh so tudi na tokratni razstavi. »Še posebej sem počaščen, da je na steni nasproti moje prav slika mojega prijatelja, žal prezgodaj umrlega Janeza Hafnerja. Veliki prijatelj iz srednješolskih in kasneje študijskih let na akademiji me je takrat povabil na Groharjevo kolonijo in sva slikala loško krajino,« se spominja Vrhopoljčan Lojze Berlec. Razstavo je odprl kamniški župan Marjan Šarec, v glasbenem programu pa je nastopil Simon Skalar, ki je zaigral tri klavirske skladbe, ki jih je napisal prav v kamniških gorah.

Razstava bo na ogled do konca maja prihodnje leto, občasno pa jo bodo oplemenitili z vodenjem po njej ter različnimi predavanji in ogledi gorniških filmov.