Ne, to ni vaja za predstavo, ampak "kostumiranje" za fotografiranje za novo repertoarno knjižico. Igralca Peter Musevski in Darja Reichman, v ozadju dramaturginja Marinka Poštrak, na desni pa fotografinja Tania Mendillo in garderoberka Bojana Fornazarič. (Foto: Tina Dokl)

Stoli rdeči, repertoar v barvah

Dvorano Prešernovega gledališča so v teh dneh popolnoma spraznili, da bi v jeseni bila bolj polna. V prenovljeni dvorani z novimi stoli si bomo v novi sezoni ogledali pet predstav.

V vitrinah ob vhodu nas pozdravijo še fotografije zadnje predstave iztekajoče se gledališke sezone Zaprta vrata J. P. Sartra. Pritisnem na »Plečnikovo kljuko« težkih vhodnih vrat, ki se nemudoma vdajo. Vrata Prešernovega gledališča so torej v popolnem neskladju z vitrino. Teater je odprt, pa čeprav je gledališki ansambel zadnjo predstavo odigral zadnjo majsko nedeljo in je slab teden kasneje dvorana še zadnjič v stari podobi gostila publiko in plesalce Kulturnega društva Qulenium na njihovi vsakoletni zaključni prireditvi.

Sivo-modro bo zamenjala rdeča

Dvorana je pravzaprav prazna, a ne sameva. Na vhodu ni prikupnih hostes, ki bi povpraševale po vstopnicah in bi sedežnega reda nevajene goste usmerile na pravi sedež. Sedežev namreč v dvorani ni več, prav tako fantje »luščijo« gledališke stene, kmalu bodo »zvili« tudi talne obloge. Gledališka dvorana in oder sta namreč sredi prenove. Ustanoviteljica Prešernovega gledališča Občina Kranj je eni osrednjih gorenjskih kulturnih ustanov za investicije namenila trideset tisoč evrov. »Okrog šest tisoč evrov smo namenili za popravilo lučnega pulta, nekaj denarja bo šlo za nakup nujne tehnične opreme, okrog dvajset tisoč evrov pa bomo porabili za obnovo dvorane,« je povedala vršilka dolžnosti direktorice gledališča Mirjam Drnovšček. V prvi vrsti bodo stare dotrajane stole, menda so ti stari več kot štirideset let, zamenjali z drugimi, ki so jih uspeli nabaviti v SNG Operi in baletu v Ljubljani. Gre za stole, ki so jih v operi pred prenovo uporabljali le nekaj sezon in so kot taki še vedno v odlični kondiciji. »So kot novi in smo jih dobili po zelo ugodni ceni,« potrjuje Drnovščkova in opažam tudi sam. Zadnjo tretjino denarja pa bodo uporabili še za preostalo prenovo dvorane.

Medtem ko smo sprva sedeli na rjavem in po preobleki na sivo-modrem, bomo po novem na rdečem. Pomislim na trenutno v politiki precej nepopularno rdečo, a mi sogovornica takoj razloži, da pa bo pod po novem v črni barvi. Črn itison in rdeči stoli. Rjava se bo umaknila tudi s sten, saj bodo žametne obloge odslej v isti barvi kot stoli. »Odločili smo se tudi za prenovo odra, temeljito ga bomo izbrusili in znova prebarvali,« razlaga Mirjam Drnovšček, da je bil oder že nekoliko nevaren za igralce. Še dobro, da je oder tak, kot je, zdržal vso tisto povodenj v predstavi zadnje sezone, Cankarjevi drami Jakob Ruda, se pohecam.

V dvorani so na delu fantje iz gledališke tehnične ekipe pod vodstvom Draga Cerkovnika, ki je v gledališču sicer mojster osvetljave. »Izkoristili bomo odre, ko se bo dvorana na novo pleskala in bomo zamenjali tudi električno napeljavo na stropu. Ta je že povsem dotrajana in pravi čudež je še, da nismo imeli več težav z njo,« je povedal Drago in dodal, da bodo elektriko prenovili tudi drugod po dvorani. »Vsa dela bomo večinoma opravili fantje iz tehnične ekipe, medtem ko bodo za polaganje podov in druga strokovna dela poskrbeli obrtniki.« Drnovščkova pa dodaja, da bi prihodnje leto želeli prenoviti še tako imenovani foajer in toaletne prostore, v prvi vrsti pa si želijo, da se bo našel denar za vzpostavitev odrskih vlakov v zaodrju. »Kako s kulisami in sceno opravimo sedaj? Improviziramo, drugače ne gre,« je povedala.

Ne morem se načuditi, da se prazna dvorana zdi tako majhna. »Vanjo je šlo z balkonom vred okrog 250 sedežev, zdaj bo v vsaki vrsti kakšen stol manj, ker so nekoliko širši od starih,« doda Drago, ki računa, da bo do 10. julija obnova v grobem končana. Tako bo po štiridesetih letih in dvakratni vmesni adaptaciji odra ter preobleki stolov pred deset in več leti dvorana kmalu spet zasijala v novi podobi. »Pridi pogledat prve dni julija, presenečen boš,« mi še reče Drago.

Pet predstav na kožo Kranjcem

Še preden vršilko dolžnosti direktorice vprašam po igralskem ansamblu, me ti presenetijo v sobi, kjer imajo običajno bralne vaje. Pripravljajo se za fotografiranje, ki ga vsako leto tako inovativno oblikuje Tanja Radež, Jeseničanka, ki že dolgo živi in dela v Ljubljani. Za fotografinjo so letos izbrali Kranjčanko Tanio Mendillo, ki je bila spomladi opažena z izvrstno fotografsko razstavo v Ljubljani. »Knjižica bo tudi tokrat nekaj posebnega. Za to bomo izkoristili tudi prenovo gledališča, drugo pa naj ostane skrivnost do začetka sezone, ko bomo predstavili repertoar.

Pa vendar, igralski ansambel že pridno vadi za dve jesenski predstavi. »Prejšnji teden smo imeli interno generalko predstave Kako jemati njeno življenje sodobnega angleškega avtorja Martina Crimpa, ki je pred leti gostoval kot predavatelj na Tednu slovenske drame, imeli pa smo tudi že na programu njegovo delo z naslovom Podeželje,« me v novo sezono popelje vodja umetniškega oddelka in dramaturginja Marinka Poštrak. Gre za najbolj razvpito in najpogosteje igrano njegovo delo, ki govori o povampirjeni sodobni družbi. Predstavo režira Jernej Lorenci, premiera pa bo 1. oktobra. Paralelno delajo še predstavo Proti severnemu vetru - za oder prirejeno po veliki knjižni uspešnici Daniela Glattauerja. »Gre za zgodbo o moškem in ženski, ki se po napaki srečata na elektronski pošti. Razvije se strastna ljubezenska zgodba. Predstavo bo režiral Alen Jelen in bo nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj.« To bo hkrati tudi prva letošnja premiera, in sicer 17. septembra. Še ena komedija bo sledila v prvem delu sezone. Gre za delo z naslovom Konec začetka irskega avtorja Seana O'Caseyja s konca prejšnjega stoletja. Režiral jo bo Matjaž Pograjc. Poleg domačih igralcev se obeta tudi nekaj znanih gostujočih imen. Marinka Poštrak pa je napovedala še dve predstavi, in sicer komedijo Limonada Slovenica Vinka Möderndorferja, ki bo prihodnje leto maturitetno čtivo, prav tako kot Gogoljev Revizor. »Na repertoarju imamo obe predstavi, zato imamo namen pripraviti tudi maturitetni abonma za srednješolce.« Poštrakova pa se te dni dogovarja tudi z odličnim režiserjem Oliverjem Frljičem in za prihodnjo pomlad napoveduje še peto premiero. Še prej pa bomo »prešernovce« videli 29. junija v Županovi Micki, ko naj bi igrali na prostem pred Mestno hišo v Kranju, s predstavo Lovske scene na spodnjem Bavarskem bodo gostovali na Festivalu Kluže, v začetku julija pa še s predstavo Steklena menažerija na festivalu Zlatni lav v Umagu.

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sobota, 22. december 2007 / 07:00

Nominator 281

Zanimivo, kako me, vsaj od Nominatorja naprej, nekateri letni dogodki, tradicionalni še toliko bolj, opozarjajo, kako hitro obrnemo vsako leto zadnji list na koledarju.

Objavljeno na isti dan


Kultura / sobota, 23. april 2022 / 15:25

Kramp in lopata za udarniško delo

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava o udarniškem delu v Sloveniji med letoma 1945 in 1955 z dokumenti in zanimivimi zgodbami iz tega časa.

Kronika / sobota, 23. april 2022 / 15:24

En pijan, drugi omamljen

Kranj – Gorenjski prometni policisti so v torek med rednim delom obravnavali več hujših kršitev prometnih pravil, poročajo s Policijske uprave Kranj. Obravnavali so voznika z 0,71 mg/l alkohola, vo...

Kamnik / sobota, 23. april 2022 / 15:23

Lani v Kamniku več gostov

Lani je Kamnik obiskalo 28 odstotkov več turistov kot leto prej.

Gorenjska / sobota, 23. april 2022 / 15:22

Populacija sulca narašča

V reki Savi v Kranju trenutno poteka drst sulca. Najboljše mesto za opazovanje je most pri nekdanjem kranjskem sejmišču.

Nasveti / sobota, 23. april 2022 / 13:35

Veliki pok!

Bilo je že davno nazaj. Ne vem, kje. Takrat še ni bilo časa. Niti prostora. Združili sta se spolna celica moje mame in spolna celica mojega očeta. Takrat sem nastal jaz. Iz nič sem bil ust...