Gospodarji in služinčad

Ostali smo pri zgodbi, ko je hlapec namerno naredil domači hčeri otroka.

Pretresena mati je seveda takoj poklicala na zagovor hlapca, ki ji je dejal, da ji ni treba nič jokati, da je njena hči njegova ljubica in da lahko dela z njo, kar hoče, in da ona nima pri tem nič ugovarjati. Priznal je tudi, da je on naredil hčer nosečo. Naslednji dan ga je gospodinja odpustila, vendar je na svete tri kralje prišel nazaj, padel pred materjo Jero na kolena, prosil njo in hčer odpuščanja ter da ga ponovno sprejme v službo. In nazadnje še za privoljenje, da se poroči s hčerjo. Ker je bila mati Jera takrat že sama in je imela veliko dela, ga je začasno spet vzela nazaj v službo, vendar jo je poklical župnik in ji naročil, da ga mora odpustiti, kar je po treh dneh tudi storila. Marija je nato 19. marca 1847 ob pomoči matere in sedemdeset let stare preužitkarice rodila popolnoma donošeno in zdravo deklico, ki so jo krstili za Marijo.

Na sodišču je Jožef krivdo priznal. Dejal je, da je po prvem letu hotel pustiti službo, a da so ga pregovorili in mu vzdignili plačo. Podobno se je zgodilo tudi naslednje leto, ko je začel o binkoštih ljubimkati s hčerjo in zato je tudi ostal. Prilik za občevanje je bilo dosti, očeta pogosto ni bilo doma, ker je bil ladjar na Savi, dekle pa je tudi reklo, da ji je vseeno, če bo noseča, se bosta vsaj laže poročila. Imel da jo je tudi za starejšo, kot je kasneje slišal, da je bila. Župan ga je zelo pohvalil kot delavnega, »šparovnega« in zvestega hlapca, prav tako mu teh lastnosti ni odrekala gospodinja Jera.

Ker je bila Marija v času občevanja stara manj kot 14 let, je bilo vsako občevanje z njo posilstvo. Jožef se je branil, da je bila videti veliko bolj odrasla, starejša, tudi sodišče je ugotovilo, da bi ji v času sojenja brez nadaljnjega prisodili najmanj 16 let. Tudi sosedje so dejali, da je bila po videzu in obnašanju za dve leti »odraslejša«. Vendar je prvič občeval z njo, ko je bila stara dvanajst let in pol, in takrat vsekakor še ni mogla dajati toliko starejšega videza.

Za odločitev sodišča je bilo nazadnje bistveno prav to, da obtoženi glede na njen starejši videz ni mogel vedeti, da dekle še ni bilo staro (najmanj) 14 let. Vedel ali ne vedel, občeval je z njo, vendar ker ni priznal, da bi vedel za njeno dejansko starost, in tudi »vsi drugi« so glede na njen videz mislili, da je starejša, kot je bila, se je sodišče odločilo za pomanjkanje dokazov in ga izpustilo. Pri stanju stvari se je ne nazadnje mogoče še res oženil z materjo svojega otroka in iz hlapca postal kmet.

Kot vidimo, nekaterih hlapcev njihov stan pri zadovoljevanju spolne sle ni nič motil, če je bilo treba, so si jemali tudi siloma. Še bolj so bile takšnim nevarnostim s strani dobro hranjenih in oblastnih sinov gospodarjev izpostavljene dekle.