Ekološkega mleka je še malo

Medtem ko potrošniki vse bolj povprašujejo po ekološkem mleku in ekoloških mlečnih izdelkih, je prireja ekološkega mleka v Sloveniji še dokaj skromna: od celotne količine predstavlja le dober odstotek. Na nedavni Mlekarski konferenci so se spraševali, kako vendarle spodbuditi prirejo ekološkega mleka.

Ljubljana – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je prejšnji teden pripravila Mlekarsko konferenco, na kateri so predstavili stanje na mlečnem trgu, trenutne in prihodnje izzive v mlekarstvu ter možnosti za povečanje prireje ekološkega mleka. Kot so ugotavljali na konferenci, mlekarne želijo odkupiti še več ekološkega mleka, tudi potrošniki vse bolj povprašujejo po ekološkem mleku in ekoloških mlečnih izdelkih, prireja tovrstnega mleka pa je še vedno dokaj skromna – od skupne količine 610 milijonov litrov namolzenega mleka je le 7300 ton ekološkega, kar predstavlja le nekaj več kot en odstotek celotne količine. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek je ob tem dejal, da Slovenija v strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 namenja za spodbujanje ekološke pridelave 14 milijonov evrov na leto in da je njihov cilj do leta 2027 vključiti v ekološko kmetovanje 18 odstotkov vseh kmetijskih površin. Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn in predsednik sekcije za mlekarstvo pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je dejal, da povpraševanje po ekološkem mleku in izdelkih iz tovrstnega mleka močno presega ponudbo in da bi prirejo ekološkega mleka lahko pospešili s spodbudami, ki jih bo prinesla prihodnja skupna kmetijska politika. Zeleni načrt sicer prinaša višje standarde pridelave in predelave, a tudi višje stroške, ki prav tako vplivajo na konkurenčnost. V Avstriji po besedah Johanna Kreschischniga iz združenja BIO Avstrija – Koroška poteka ekološka pridelava že na dobri četrtini vseh kmetijskih zemljišč, letno namolzejo 600 milijonov litrov ekološkega mleka, kar predstavlja skoraj petino celotne količine mleka. Ekološka prireja mleka predstavlja 22 odstotkov celotne vrednosti prireje, ta delež pa želijo do leta 2028 povečati na 50 odstotkov. Cena ekološkega mleka je za deset centov višja od mleka iz konvencionalne prireje.

Mlekarsko konferenco so zaključili s pogovorom o možnostih pridelave in predelave ekološkega mleka v Sloveniji, udeleženci so jo sklenili z ugotovitvijo, da so za to dobre možnosti, a potrebno bo več sodelovanja celotne »mlečne verige« in sprejetje ukrepov, s katerimi bo ekološka prireja postala tudi tržno zanimiva. Sistem ekološke pridelave in predelave je vzpostavljen, le treba ga je aktivirati, spodbuditi kmetije za preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo, jim ponuditi znanje in tehnologijo, jih spodbujati k inovativnosti in jih usposobiti za poslovanje v konkurenčnih pogojih, hkrati pa izobraževati potrošnike o koristih uživanja ekoloških živil.