Finžgarjeva osebna doživetja

Ob 150. obletnici rojstva in prihajajoči 60. obletnici smrti pisatelja Frana Saleškega Finžgarja so v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne pripravili literarni večer z naslovom Duhovnik z neizmerno ljubeznijo do slovenskega naroda.

Ljubljana – Literarni večer je nastal v okviru študijskega krožka, ki je od konca februarja do sredine junija pod okriljem Andragoškega centra Slovenije potekal pri Medobčinskem društvu slepih in Slabovidnih Kranj. Ponedeljkova študijska srečanja je vodil mentor Luka Pavlin, udeleževali pa so se jih člani kranjskega društva Marija Arh, Domen Bremec, Marinka Koželj, Marinka Rozman, Darko Starič in Danijela Bakovnik. »Pridobili smo poglobljeno zanje o pisateljevem življenju. Udeleženci so medtem večkrat poudarili, da se je njihov odnos do Finžgarja spremenil, saj so poleg literarnega ustvarjanja spoznali tudi njegovo izredno dejavnost na drugih področjih, zlasti tistih, ki v šolah niso poudarjene,« je povedal Luka Pavlin.

Danijela Bakovnik je za zaključek študijskega branja in razmišljanja izbrane odlomke iz pisateljevih del s kratkim spremnim besedilom povezala v zanimivo literarno doživetje. Udeleženci krožka so se posvetili zlasti krajšim pripovedim, ki temeljijo na Finžgarjevih osebnih izkušnjah, doživetjih in spoznanjih, zato je bil program večera posvečen odlomkom iz del z avtobiografskimi potezami. Prebirali so odlomke pripovedi Leta mojega popotovanja, Študent naj bo, Oranže in citrone, Na petelina, Gospod Hudournik in Makalonca. Poleg teh je pisateljevo ustvarjanje in življenjske nazore osvetlila tudi pesem Slovenska govorica pesnika Antona Medveda, enega izmed njegovih najboljših prijateljev.

Izbrane odlomke in spoznanja članov kranjskega društva so interpretirali in predstavili člani KUD-a Valentin Kokalj Visoko Jaka Novak, Maruša Felkar, Dragomila Šeško, Jelka Štefanec, Sonja Zupančič, Janez Žaler ter Darko Starič. Besedila je z izbranimi melodijami dopolnila mojstrica citer Vida Učakar, ki prihaja s Kokrice pri Kranju.

Vsestransko dejaven

Fran Saleški Finžgar se je rodil 9. februarja 1871 v Doslovčah pri Breznici in umrl 2. junija 1962 v Ljubljani. Vsestransko je bil dejaven na duhovniškem, kulturnem, literarnem in tudi gospodarskem področju. Uspešno je zaključil študij bogoslužja in bil že po tretjem letniku posvečen v duhovnika. Med drugim je služboval v Bohinjski Bistrici, Škofji Loki, Sori, na Jesenicah in Svetem Joštu nad Kranjem.

Že v gimnaziji je začel pisati lastna literarna dela, od pesmi, pripovedi do krajših dramskih del. Njegovi prvi daljši povest in novela sta bili Gozdarjev sin in Zaroka opolnoči, zbran opus pa obsega 15 debelih knjig. Ob osemdesetletnici je za svoje bogato književno delo prejel veliko Prešernovo nagrado.

Bil je urednik publikacij Mohorjeve družbe, predsednik Nove založbe, urednik revije Mladika in leta 1938 med soustanovitelji in s tem eden izmed prvih članov SAZU. Sodeloval je z arhitektom Jožetom Plečnikom, ki mu je pomagal pri organiziranju odkupa in preureditve Prešernove rojstne hiše v Vrbi v muzej.

Finžgar je bil poznan kot velik ljubitelj planinskega sveta. Leta 1934 si je na Zabreški planini pod Stolom postavil majhno leseno kočo, ki jo je poimenoval Murka. Tja se je občasno zatekal in si oddahnil od mestnega vrveža.