Hop, Cefizelj!
Odpreš spletni portal Bolha, v iskalnik vtipkaš besedo artefakti in dobiš nekaj zadetkov. Večinoma knjige. Med njimi je bil celo oglas za prenosni računalnik starejšega datuma in pa zelo zelo star Gorenjev štedilnik. Če iščeš star nakit, tudi najdeš kar nekaj predmetov. Verižice, prstani, broške pa kakšne babičine koralde iz rdečih koral. Ne manjka bižuterije.
Poskusimo na eBayu. Tu pa je že druga zgodba. Trg je večji, prodaja se vse mogoče, nekatere stvari imajo fiksno ceno, pri nekaterih obstaja možnost dražbe, kar pomeni, da je izhodiščna cena določena, potem pa pač po sistemu »kdo da več«. Čas je omejen. Če iščeš pod oznako starinsko in starinski nakit, je zadetkov več kot dva milijona.
Gremo naprej. V iskalnik odtipkamo besede: muzej, staro, artefakt, zgodovina (v angleškem jeziku) in spet lep kup zadetkov. Marsikje sicer piše zraven »new, handmade«, kar pomeni novo, ročno narejeno. Mimogrede nas spreleti misel, da če bi dovolj dolgo brskal, bi lahko (po nekem čudnem naključju) naletel na kakšnega tujega prodajalca, ki bi mogoče posedoval original iz … recimo Gradišča nad Bašljem – vede ali nevede. V ameriškem televizijskem šovu Zastavljalnica bi rekli, da gre za izjemen primerek, ki prihaja iz Evrope. Poznavalec bi v najboljšem primeru omenil Balkan, povprašal celo po izvoru in namignil, da stvar sodi v muzej. Mogoče se sliši rahlo znanstvenofantastično, a včasih se stvari odvijajo dejansko pred našimi očmi, pa jih ne zaznamo, ker so še v mejah običajnega in ne vzbujajo pozornosti.
O tem, da nekdo brska po arheološkem najdišču Gradišče nad Bašljem, smo v časopisu že pisali. Po spletu je zakrožilo opozorilo, da naj bi neznanci nenadzorovano odtujevali žlahtne kovine in starine iz zemlje, zraven pa je bil poziv vsem, ki bi na tem območju zaznali kaj sumljivega, da o tem obvestijo policijo. Pristojne institucije so z dogajanjem na območju kulturnega spomenika državnega pomena seznanjene. Gradišče naj bi bilo namreč eno najpomembnejših najdišč staroslovanske dobe v Sloveniji in misel na to, kakšne dragocenosti skriva v svojih nedrjih, očitno mami lovce na tovrstne zaklade.
Tudi domači župan ne skriva ogorčenja nad krajami. Črni trg »prebavi« marsikaj, artefakti izginejo neznano kam, v bistvu pa za (nepoštenega) najditelja niti nimajo finančne vrednosti. Izkopani predmet ali njegov del ugleda luč sveta brez zgodbe, raziskave, razmišlja župan. Zato je tudi urgentno apeliral na vse pristojne institucije, da se aktivno vključijo in najdejo skupno rešitev. V tem času pa lahko edino trka na vest ljudi in upa na njihovo poštenost.