Kot prostovoljca v Kenijo

Konec letošnjega avgusta se bo za dobre štiri tedne pet mladih Slovencev v okviru programa mladinskega misijonskega prostovoljstva POTA odpravilo v Lodwar v Keniji. Med njimi sta tudi dva Gorenjca: Tadej Mehle prihaja iz Mengša, Klaudija Rakovec pa iz vasi Bašelj v občini Preddvor.

Tadej Mehle ima 21 let in je že zaposlen, medtem ko Klaudija Rakovec (18) zaključuje četrti letnik srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani. Razložita, da gre pri projektu POTA za projekt, ki mladim omogoča izkušnjo misijona doma in po svetu. »Mladi lahko izkusijo življenje, kako je, ko si brez vsega, ko imaš le osnovne surovine, pa še te so omejene. Na ta način vidijo, kako pravzaprav ljudje, ki ji srečajo na tej poti, živijo,« pravita Gorenjca, ki sta del petčlanske ekipe, ki se bo letos konec avgusta za štiri tedne v okviru omenjenega projekta odpravila na prostovoljno delo v Kenijo. Mehle razloži: »Projekt poteka že 15. leto, nas je sicer pet, vseh pa okoli trideset, ki odhajajo kot prostovoljci drugam.« Rakovčeva ga dopolni, da se izbrane destinacije predvsem razlikujejo po različnih delih, ki jih bodo kot prostovoljci tam opravljali. V Indiji bodo na primer pomagali na dekliški šoli, na Madagaskarju bodo imeli oratorij ... »Ukrajina je spet drugačna, pomagali bodo v domovih za brezdomce in na ulici,« naštevata. Onadva odhajata v Kenijo. Letos imajo v okviru programa POTA prvič možnost kot prostovoljci oditi v Kenijo, zato v Lodwaru ne bodo nastanjeni pri slovenskem misijonarju, temveč jih bo gostil domačin Basols Imo Donald. Pomagali pa bodo pri obnovi in gradnji športne infrastrukture oziroma športnega mladinskega centra.

Tadej Mehle in Klaudia Rakovec se bosta s prostovoljstvom na takšen način srečala prvič in se poti izjemno veselita. »Gre za puščavski, zelo reven predel dežele,« razlagata. »Pitno vodo sicer imajo, hrana se razlikuje od naše, ne pa spet toliko. Imajo kaj, česar mi nimamo, pa tudi marsičesa nimajo, kar se nam zdi vsakdanje. In vroče bo.«

Rakovčeva si vse skupaj želi doživeti tudi zato, ker jo zanimajo občutki, ki jih bo doživela, ko bo tam, Mehleta pa je Kenija pritegnila ravno zaradi fizičnega dela. »To je edina letošnja destinacija, kjer se res veliko dela, zato sva v ekipi samo dve dekleti,« še pove Rakovčeva. »Težko bo, po eni strani pa bo zagotovo zanimiva izkušnja,« pa se strinjata oba.

Gostitelj jih je tudi prosil, če lahko prinesejo kakšno žogo, saj je kvaliteta njihovih res slaba. Zbiranje finančnih sredstev je pri prostovoljstvu v Keniji najprimernejša rešitev, vendar pa je letos to velika težava, saj zaradi protikoronskih ukrepov po župnijah za odpravo izve zelo malo ljudi, razlagata mlada Gorenjca. Do konca letošnjega junija naj bi za odpravo zbrali deset tisoč evrov, celoten strošek obnove športne infrastrukture v Keniji pa je ocenjen na okoli 23 tisoč evrov. Sredstva zbirajo fizično in do konca maja s pomočjo SMS-doniranja v okviru Slovenske karitas. Nadaljujeta, da je mogoče tudi direktno darovati ali pa nakazati denar na bančni račun, ki ga je Katoliška mladina odprla prav za zbiranje donacij za projekt. »Zbrana sredstva bodo v celoti namenjena za potrebe na misijonu. Mi kot prostovoljci si bomo vse stroške, povezane z odhodom, plačali sami, le nastanitev in hrano bomo imeli pri njih. Če pa zaradi razmer, povezanih s covidom-19, ali kakršnih koli drugih razlogov ne bomo mogli v Kenijo, bodo vsa zbrana sredstva nakazana gostitelju. Obnovo bodo tako pod njegovim vodstvom izvajali sami,« orišeta še finančno plat projekta POTA.

Tadej Mehle in Klaudia Rakovec bosta s seboj v Kenijo »spakirala« tudi dobro voljo in pogum in močno upata, da bodo mladi konec avgusta lahko sedli na letalo in odleteli novi izkušnji naproti.