»Vozimo po robu«

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. maj 2014 / 16:45

V Sloveniji štiriindvajset ur na dan vse dni v letu za paciente skrbi skoraj dvajset tisoč izvajalcev zdravstvene in babiške nege. Vsesplošna kriza pa se je dotaknila tudi njih.

Petega maja je bil mednarodni dan babic, dvanajstega maja bo mednarodni dan medicinskih sester, že v soboto pa je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani najprej simpozij zdravstvene in babiške nege, zvečer pa slavnostna akademija s podelitvijo najvišjih priznanj. »Poklic medicinske sestre, babice in zdravstvenega tehnika je lep, eden izmed najbolj humanih poklicev in nam kljub temu, da je lahko tudi zelo naporen, v zameno daje osebno in poklicno zadovoljstvo. Ni lepšega občutka kot zadovoljen pacient ter dejstvo, da prispevamo svoj delež k povrnitvi zdravja pacientu,« je ob tem povedala Tanja Pristavec, predsednica Društva medicinskih sester, babic iz zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Gorenjske, društva, ki omogoča članom skrb za njihov profesionalni razvoj, osebnostno rast ter sprostitev na kulturnih, športnih, družabnih področjih.

V Sloveniji štiriindvajset ur na dan vse dni v letu s svojim znanjem in usposobljenostjo skrbi skoraj dvajset tisoč izvajalcev zdravstvene in babiške nege. Vsesplošna kriza pa se je dotaknila tudi njih, je dejala Tanja Pristavec. Poleg tega zaposlovanje novega kadra ni mogoče zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), čeprav je na trgu delovne sile dovolj ponudbe negovalnega kadra. »Samo na oddelkih slovenskih bolnišnic naj bi primanjkovalo več kot dvajset odstotkov medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov,« je opozorila Pristavčeva in poudarila, da pomanjkanje posledično vodi v preobremenjenost obstoječega kadra.

»Kriza se odraža tudi v zniževanju stroškov za zdravstveno nego, še posebej je očitno v nekaterih domovih za starejše občane. Kljub temu pa lahko poudarim, da si tudi v teh težkih časih zaposleni v zdravstveni in babiški negi prizadevamo delovati visoko strokovno, etično in učinkovito,« je še izpostavila sogovornica, magistrica zdravstvene nege in vodja zdravstvene nege v centralni sterilizaciji. »Upam si trditi, če izhajam iz svojega delovnega okolja, da naši pacienti s strani zdravstvene nege ne občutijo krize prav preveč, kajti kriza nam nikoli ne more vzeti tega, kar imamo v sebi: visokega spoštovanja pacientovih pravic, strokovnosti, empatije in prijaznosti,« je še dodala Tanja Pristavec in zaključila, da v Splošni bolnišnici Jesenice za zdaj kadrovsko z medoddelčnimi izmenjavami še shajajo.

Znajdejo se vsak po svoje

V Psihiatrični bolnišnici Begunje ni večje zagate z osebjem, ker sproti poskrbijo za nadomestne zaposlitve. A je direktor Damijan Perne hkrati opozoril: »Je pa res, da ob prepovedi novih zaposlitev »vozimo po robu«.« Tudi v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj pravijo, da so se z uveljavitvijo ZUJF-a začele težave pri zaposlovanju. »Zavedamo se, da lahko le z dovolj velikim številom zaposlenih zagotavljamo varne in kakovostne storitve, zato izpade zaradi porodniškega dopusta ali dolgotrajne bolniške nadomeščamo z zaposlitvami za določen čas ter sodelavci na podjemnih pogodbah, a žal še vedno prihaja do presežka ur pri zaposlenih. S trenutno organizacijo dela še vedno uspešno zagotavljamo neprekinjeno štiriindvajseturno zdravstveno varstvo in z veseljem ugotavljamo visoko zadovoljstvo naših uporabnic,« je povedala Andreja Cerkvenik Škafar, direktorica BGP Kranj.

V Kliniki Golnik so bili konkretni s številkami na dan 31. marca. »Zaposlenih imamo 67 diplomiranih medicinske sester; šest jih je na porodniškem dopustu, štiri delajo skrajšan delovni čas zaradi starševstva. Zaposlenih imamo 123 tehnikov zdravstvene nege; deset jih je na porodniškem dopustu, štiri delajo skrajšan delovni čas zaradi starševstva oz. invalidnosti. Marca je bilo zaradi bolezni odsotnih enajst tehnikov zdravstvene nege in 2,4 diplomirane medicinske sestre. Problemi pri razporejanju nastajajo zaradi nadomeščanja bolniških odsotnosti, ne­pričakovanih prekinitev delov­nega razmerja, delnih invalidskih upokojitev in odhodov v pokoj. Za pridobivanje novih sodelavcev pa potrebujemo soglasje Ministrstva za zdravje, ki ga ne moremo pridobiti vnaprej, niti v primeru odhodov v pokoj. Postopek pridobivanja soglasja je časovno dolgotrajen in ni nujno, da ga bolnišnica sploh dobi,« je povedala Saša Kadivec, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v Kliniki Golnik.