Zora Košir Zupan, strokovna delavka v društvu KRMA: »Izhod iz zasvojenosti od alkohola obstaja.« / Foto: Tina Dokl

Alkohol je bil zahrbten prijatelj

Jeseniško društvo KRMA se ukvarja z rehabilitacijo po zdravljenju odvisnosti od alkohola. Pod njegovim okriljem delujejo trije klubi zdravljenih alkoholikov, prvi je zaživel pred natanko petdesetimi leti. Svojo zgodbo o tem, kako je stopila na pot brez alkohola, nam je zaupala ena od dolgoletnih članic.

V klubu je zelo zaželeno in potrebno tudi sodelovanje partnerja. Eden od članov ugotavlja, da klub občasno doživlja tudi kot zakonsko posvetovalnico.

»Zgodaj sem si ustvarila partnerstvo. Danes vem, da sva se bolj kot v ljubezni sami našla v iskanju ljubezni, v potrebi biti sprejet. Zaživela sva v skupnih načrtih, s skupnimi obveznostmi, a po vzorcih svojih primarnih družin. Jaz sem nihala med ustrežljivostjo in upornostjo, njemu je bila pomembna avtoriteta in v moji vlogi je iskal mamo. Obema je bila skupna in osnovna skrb za dom in družino. Nase pa sva pozabila, del naju je ostal neizpolnjen. Potem se je zgodilo. Prizadela naju je izguba otroka. Osredotočila sva se na še večjo pozornost na ostale otroke. Vsak zase sva se zaprla vase in se usmerila le na preživetje. Besede bolečin niso bile izrečene. Dolgo ni bilo nikogar, ki bi me razumel. Potem se je pojavil on – alkohol. Ponujal je razbremenitev, ob njem sem pozabila. Z njim sem se pomirila, se počutila bolj močno. A bil je zahrbten prijatelj. Izdal me je. Pozabe z njim je bilo vse manj, njegovega negativnega vpliva pa vse več ...«

Tako pripoveduje Helena (ime je izmišljeno), ena od članic jeseniškega društva zdravljenih alkoholikov KRMA. Pod njegovim okriljem delujejo trije klubi zdravljenih alkoholikov, prvi je bil ustanovljen pred natanko petdesetimi leti.

Alkohol se počasi spreminja v sovražnika

Ob jubileju smo se pogovarjali s strokovno delavko v društvu Zoro Košir Zupan, ki poudarja, da so vzroki za alkoholizem različni, po navadi segajo v otroštvo. So pa tudi primeri, ko so posamezniki zaradi čustvene preobremenjenosti iz različnih vzrokov začeli piti v odrasli dobi.

Alkohol ima na začetku, tako kot pri Heleni, pri večini vlogo blažilca stresa in bolečin, a se počasi spreminja v sovražnika.

»Ljudje, ki so svojo osebnost in življenje utapljali v alkoholu, imajo za sabo veliko bolečih zgodb o prometnih in delovnih prekrških, izgubah službe, zdravstvenih težavah, porušenih družinskih odnosih, problemih nizkega samospoštovanja in premalo skrbi zase. Svoboda pitja dobiva obliko železne srajce, fizične moči pešajo, misli ne gredo preko kozarca opoja ...« pripoveduje Zora Košir Zupan.

Ko psihično in fizično izčrpani spozna, da mu je alkohol sovražnik, da je navkljub poskusom abstinence boj z njim neuspešen, da ne zmore sam, poišče pomoč. Večina najprej v bolnišnici, kjer tudi človek dobi vpogled v svojo zasvojenost in je spodbujen, da se začne vesti bolj premišljeno in odgovorno. »Po zaključku institucionalne ali druge oblike zdravljenja pa je obiskovanje kluba zdravljenih alkoholikov svetovano kot nadaljnja stopnja rehabilitacije, ki je potrebna ob vračanju v okolje in soočanju z njim, tako z vidika izmenjave izkušenj vztrajanja v abstinenci kot tudi reševanja nastalih težav,« razlaga sogovornica.

Člani v klubu razumejo drug drugega

Na začetku nekateri zdravljenci na obiskovanje kluba gledajo kot na obveznost, a zelo kmalu sodelovanje v klubu preraste v spoznanje, da je klub varen in prijazen prostor, kjer se o vsem lahko pogovorijo, dobijo razumevanje in strokovno spodbudo. »Zaradi podobne zgodovine člani v pogovorih ne čutijo potrebe po prilagajanju resnice in lahko odkrito in iskreno govorijo o vsem ... Povedo, da je dobro deliti z nekom, ki gre v isto smer, a je prehodil že znatno več poti. To jih opogumlja. Člani v klubu razumejo bolečino, zato jo medsebojno tudi izražajo, kar jih razbremeni.«

V klubu se spletejo prava prijateljstva, člani se medsebojno spodbujajo. Klub jim postaja duhovna in psihična opora.

Pomemben dejavnik pa so tudi prostočasna druženja: šport, pohodi, narava, kultura, ustvarjalna srečanja, branje knjig, poudarja Zora Košir Zupan.

Neznosni občutki sramu

Helena nadaljuje svojo zgodbo: »V trenutkih treznosti se je bolečina obujala, postajala sem čustveno zelo ranljiva. Neznosni so bili občutki sramu, da postajam taka kot oče. Neznosna mi je bila misel, kako sem prizadela otroke ... Dolgo je trajalo do takrat, ko me je družina soočila s pogojem zdravljenja. Za to sem jim še danes hvaležna.«

Najprej se je zdravila v bolnišnici (»Bolnišnično zdravljenje mi je takoj dalo občutek, da je prav, da sem tam. Prišla sem v okolje, kjer ni bilo obsojanja, kjer so se usmerili name, me razumeli in pokazali pravo pot.«), zatem pa je nadaljevala rehabilitacijo v klubu zdravljenih alkoholikov na Jesenicah.

»Moji občutki sramu so se zmanjšali s spoznanjem, da nisem samo jaz izgubljena, da po alkoholu seže marsikdo, ki je v stiski in drugače ne zna. V klubu me je obdal občutek sprejetosti, varnosti – tisto, o čemer sem hrepenela že od otroštva. Program kluba me spodbuja v upanje, v pozitivne vzorce vedenja in mišljenja, ter me spodbuja, da ostanem zvesta sama sebi. Tudi moj partner z mano obiskuje klub. Tudi on se v njem dobro počuti. Oba se učiva drugače pogovarjati ... In kako živim danes? Znam se veseliti lepega, znam biti zadovoljna. Usmerjena sem nase, ne obsojam drugih. Vesela sem, da so otroci na mojo prehojeno pot ponosni, da me ne obsojajo in da mi zaupajo vnuke. Tudi jaz sem ponosna nase ...«

Izhod iz alkohola obstaja

Kot pravi Zora Košir Zupan, se jim ob jubileju kluba – člani prihajajo s celotne zgornje Gorenjske – bolj kot praznovanje zdi pomembno ozaveščanje in seznanjanje javnosti, da izhod iz zasvojenosti od alkohola obstaja.

»Če tudi vas alkohol kakor koli bremeni, je več informacij o možnosti pomoči na voljo na spletni strani www.krma.si. Kontaktirajte nas,« pravi Zora Košir Zupan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 19. november 2021 / 07:00

Gorenjski glas, št. 92

Gorenjski glas, 19. november 2021, št. 92

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 27. julij 2013 / 17:53

Triglav želi do prve zmage

V 3. krogu prve slovenske nogometne lige bodo nogometaši Domžal gostovali v Novi Gorici, Kranjčani pa bodo doma gostili Zavrč.

Škofja Loka / sobota, 27. julij 2013 / 17:35

Bronasto priznanje za Aleksandra Rajharda

Škofja Loka - Med dobitniki bronastih priznanj na 24. mednarodni biološki olimpijadi, ki je od 14. do 21. julija potekala v Bernu v Švici, je bil tudi Aleksander Rajhard iz Gimnazije Škofj...

Jesenice / sobota, 27. julij 2013 / 17:34

Brez obiskov na porodniškem oddelku

Jesenice - Na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice potekajo obnovitvena dela, zaradi česar obiski na oddelku niso dovoljeni. Kot je pojasnila v. d. predstojnice odde...

Kranjska Gora / sobota, 27. julij 2013 / 17:33

V nedeljo bo slovesno pri Ruski kapelici

Kranjska Gora - Zadnjo julijsko nedeljo pod Vršičem pri Ruski kapelici že vrsto let poteka spominska v spomin na več sto ruskih vojakov, ki so ob gradnji ceste čez prelaz pod plazom izgubi...

Železniki / sobota, 27. julij 2013 / 12:53

Iz vinograda na čipke

Železniki so bili minuli konec tedna v znamenju čipk. Tradicionalni Čipkarski dnevi so tudi letos pritegnili številne obiskovalce. Navdušeni so bili tudi naši sogovorniki, nekateri od njih klekljajo t...