Bančna previdnost pomeni prednost za varčevalce

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 06:00

"Da je Gorenjska banka previdna banka, pomeni prednost za varčevalce," pravi predsednik uprave Zlatko Kavčič in poudarja, da banka v zadnjih letih zaradi slabih naložb ni imela izgub. Kot pravi, so se ljudje že navadili na evro, a še vedno razmišljajo v tolarjih. Gorenjci tudi dobro premislijo, preden se odločijo za najem posojila.

Lansko leto je bilo za Gorenjsko banko še eno uspešno leto v že dolgem nizu let uspešnega poslovanja. Po čem je bilo posebno, drugačno od prejšnjih let?

»Leto 2006 ni bilo kaj bistveno drugačno od predhodnih, bilo je uspešno, kot so bila že tudi prejšnja. Minulo leto se je morda razlikovalo od prejšnjih po tem, da se je bančna konkurenca še povečala, saj je ob odločitvi za prevzem evra odpadlo še zadnje tveganje, ki so ga tujci imeli do Slovenije. Leto so zaznamovale še priprave na prevzem evra, z zadovoljstvom ugotavljam, da smo bili pri tem zelo uspešni in da praktično nismo naredili napake. S 1. januarjem 2006 smo s slovenskih računovodskih standardov prešli na mednarodne standarde računovodskega poročanja, prehod pa je imel tudi velike vsebinske vplive. Kapital Gorenjske banke se je povečal za več kot 12 milijard tolarjev, to je vplivalo na kazalce rasti bilančne vsote, zato tudi podatki za lani niso primerljivi z letom prej in jih je treba obravnavati analitično.«

Pred nedavnim je bila skupščina delničarjev Gorenjske banke. So bili delničarji zadovoljni z dobičkom in tudi z višino dividende?

»Na to vprašanje bi morali odgovoriti delničarji, lahko pa povem svoj občutek. Na skupščini je bilo ob doseženih rezultatih in tudi višini dividende čutiti zadovoljstvo uprave in delničarjev. Dividenda je bila 15 tisoč tolarjev, enaka kot lani, vendar za polovico višja kot leto prej in trikrat višja kot leta 2003. Aplavz na koncu skupščine je bil dokaj zgovoren dokaz podpore vodstvu in delavcem banke za dosežene rezultate in za uresničevanje letošnjih načrtov.«

Če primerjate Gorenjsko banko s slovenskim bančnim povprečjem in tudi z mednarodnim okoljem … Kaj kažejo primerjave?

»Če umestim Gorenjsko banko v evropski prostor, ugotavljam, da smo srednje velika banka. Trditev, ki jo včasih slišimo, da v Evropi ni podobnih bank, kot je Gorenjska, ne drži. V evropskem bančnem okolju prevladuje nekaj velikih bank, hkrati pa ostaja prostor tudi za manjše. Na položaj Gorenjske banke v evropskem prostoru kaže tudi priznanje angleške institucije Finance Central Europe, ta ocenjuje banke po vsem svetu, še zlasti v Centralni in Vzhodni Evropi, na podlagi poglobljenih analitičnih ocen pa je banki že peto leto zapored, torej tudi letos, podelila laskavi naziv najboljše banke v Sloveniji. Ob takšnih priznanjih vedno dodamo, da so le signal, ne pa nekaj, na kar bi se opirali.

Gorenjska banka v primerjavi s slovenskim bančnim povprečjem dosega nadpovprečne rezultate. Lani je dosegla nekaj manj kot 4-odstotni donos na aktivo, slovensko bančno povprečje je bilo 1,25 odstotka. Donos na kapital je bil v naši banki približno 18-odstotni, povprečje za Slovenijo je bilo 15 odstotkov. Gorenjska banka je bila stroškovno zelo učinkovita, stroški so predstavljali 1,6 odstotka bilančne vsote, v Sloveniji je bilo povprečje 2,2 odstotka. Kapitalska ustreznost, ki kaže na varnost poslovanja, je bila v Gorenjski banki 20-odstotna, slovensko povprečje je bilo 11 odstotkov. Velik dosežek je tudi to, da smo kljub občutno večji konkurenci ohranili tržni delež. Ta se je lani sicer malenkostno zmanjšal, vendar je naš cilj, da ga v prihodnje še povečamo.«

Kakšen je rating (razvrstitev) Gorenjske banke po mednarodnih kriterijih?

»Znano je, da posebne mednarodne institucije razvrščajo banke po mednarodnih merilih oz. določajo njihov rating. Gorenjsko banko že vrsto let natančno pregleduje angleški Fitch, ki vsako leto posebej objavi lestvico z ratingom bank. Gorenjska banka se s kazalcem za dolgoročno tveganje A- in s kazalcem za kratkoročno tveganje F2 uvršča med boljše banke v Sloveniji. Po kazalcu podpore, ki kaže na to, koliko ima banka podpore lastnikov v primeru morebitne krize, so nekoliko v prednosti banke v državni lasti, Gorenjska banka je kot olastninjena komercialna banka v tretjem rangu. Pri individualnem ratingu, ki kaže na posamični položaj banke v svetovnem bančnem prostoru, ima oznako B (boljša je samo še ocena A) in je najboljša v Sloveniji. Gorenjska banka ima visok rating, to pa ji že omogoča, da lahko v tujini najema posojila po nekoliko ugodnejših pogojih.«

Se uspešno poslovanje banke odraža tudi v vrednosti delnice?

»Vrednost delnice Gorenjske banke narašča. Predlani je bila povprečna vrednost poslov z delnicami 1.040 evrov, lani, ko je lastnika zamenjalo štiri odstotke delnic, 1.115 evrov, letos se posli trenutno sklepajo po ceni 1.300 evrov za delnico, vrednost pa se bo verjetno še povečala. Ko smo leta 1994 kupili od Ljubljanske banke 51 odstotkov lastnih delnic (kupili smo sami sebe) in delnice umaknili, je to pomenilo podvojitev njihove vrednosti za ostale lastnike banke. Odtlej se je vrednost delnice zvišala za tridesetkrat, hkrati smo iz dokaj neurejenega lastništva postopno prešli v stabilno lastniško strukturo z znanimi lastniki, med katerimi sta največja Sava s 44-odstotnim deležem in Merkur s približno 17 odstotki. Ker je lastništvo stabilno, je tudi nekoliko lažje načrtovati prihodnost, kar pa še ne pomeni, da je to tudi enostavno.«

Lansko poslovanje je zaznamoval tudi prehod s tolarja na evro. So se stranke že navadile na evro? Kakšen je račun za banko: je prihrankov zaradi poenostavitev več, kot je izpada pri menjavi denarja?

»Pri poslovanju z evrom ni večjih težav, ljudje so ga sprejeli zelo hitro. Če bi ocenjeval, ali že razmišljajo v evrih, bi dejal, da še ne. Večina še vedno preračunava evre v tolarje, to pa bo verjetno trajalo dlje, kot smo pričakovali. Za banko je z uvedbo evra eno tveganje manj, prej smo imeli dva tečaja, tolarja in evra, zdaj imamo le tečaj evra. Kar zadeva koristi in izgube, banka v zadnjih letih od tečajnih razlik in menjalniških poslov ni imela pomembnejših prihodkov, poenostavitev poslovanja pa bo pokazala finančne koristi šele v naslednjih letih.«

Banka Slovenije ugotavlja, da se zadolženost prebivalstva povečuje. Ali to občutite tudi v Gorenjski banki?

»Na podlagi dolgoletnih bančnih izkušenj ocenjujem, da Slovenci, še posebej pa Gorenjci, nismo nepremišljeni pri najemanju posojil in se ne strinjam s tistimi, ki opozarjajo na morebitno pretirano zadolženost prebivalstva v bankah. Naši komitenti, razen redkih izjem, znajo zelo dobro oceniti, kdaj in koliko se lahko zadolžijo. Mene ne skrbi, da bi prišlo do dolžniške krize prebivalstva v odnosu do bank.«

V Sloveniji je že zdaj delež posojil v švicarskih frankih več kot 30-odstoten, po nedavnem dvigu obrestnih mer Evropske centralne banke pa naj bi se še povečal. Banka Slovenije opozarja pri tem na bančna tveganja in tudi na tveganja posojilojemalcev. Je to opozorilo aktualno tudi za Gorenjsko banko in njene komitente?

»Ne. V Gorenjski banki je posojil v švicarskih frankih manj kot en odstotek. Določeno tveganje obstaja, vendar so posojilne pogodbe sestavljene tako, da se je tveganju možno tudi izogniti. Posojilojemalci imajo možnost, da posojilo v švicarskih frankih predčasno poplačajo in najamejo posojilo v evrih.«

Kakšni so varčevalni »trendi«? Ali Gorenjci kljub vse večjemu zanimanju za alternativne oblike varčevanja še vedno najbolj zaupajo bančni vezavi denarja? Ali še zmeraj prevladuje kratkoročno varčevanje v evrih?

»Za Slovence, še posebej pa za Gorenjce velja, da največ varčujejo v bančnih depozitih, res pa je, da se povečuje tudi varčevanje v različnih oblikah vrednostnih papirjev. Bančni depoziti, vsaj po odstotkih, ne pa po absolutnih zneskih, »rastejo« počasneje kot druge oblike varčevanja. Pri varčevanju v banki še vedno prevladuje kratkoročno varčevanje, zlasti vezave od 90 do 180 dni.

To se mi ne zdi najbolj logično. Ob dokaj stabilnih obrestnih merah je konec negotovosti in bi ljudje lahko denar vezali za daljše obdobje, vsaj za pol leta, eno leto ali še celo več. Če bi v tem času nepričakovano zašli v finančno stisko, bi za premostitev težav do sprostitve depozita lahko najeli posojilo za zelo majhno razliko v obrestni meri.«

So obrestne mere pri nas primerljive z obrestnimi merami v evro območju?

»Obrestne mere za depozite so primerljive z evropskimi, trenutno so v bankah v Sloveniji celo malo višje kot v tujini. Drugače je pri potrošniških posojilih, pri teh so celo nižje kot v Avstriji in Nemčiji. V bližnji prihodnosti se bodo obrestne mere še nekoliko zvišale, vsi pa si želimo, da bi se rast Euriborja, to je evropske referenčne obrestne mere, umirila. Napovedi so bile, da se bo rast 6-mesečnega Euriborja ustavila pri štirih odstotkih, a je to mejo že presegla in še kar raste.«

Gorenjska banka je že dolgo pojem za zelo varno banko. Bi varčevalcem lahko pojasnili, kako zagotavljate to varnost?

»Starejši se verjetno še spominjajo krize bančnega sistema v začetku devetdesetih letih, ko ljudje v bankah niso mogli dvigniti privarčevanih deviz. Takrat je marsikdo pomislil, da smo banke storile kaj narobe; danes vsi vemo, da so devize ostale v nekdanji Jugoslaviji. Bankirji nismo bili za to glavni krivci, a smo bili dolžniki svojih komitentov, ki so upravičeno terjali denar. Na srečo nihče ni nič izgubil, le nekaj potrpežljivosti je bilo treba.

V Gorenjski banki smo si že tedaj zastavili za enega dolgoročnih poslovnih ciljev postati varna banka, zagotavljanje varnosti je tudi danes naša glavna skrb. Bistvo vsega je, da bankir drži besedo takrat, ko si od komitenta sposodi denar, in tudi tedaj, ko mu ga posodi. Za Gorenjsko banko velja, da je previdna banka, kar za varčevalce pomeni prednost. Neprevidni bankir veliko tvega, vendar ni posla brez tveganja. Da uravnotežimo tveganje in varnost, smo poskrbeli za visok kapital. Med vsemi slovenskimi bankami imamo v svoji bilančni vsoti največ kapitala, skoraj četrtino, ki ga lahko aktiviramo ob nastanku morebitne izgube. Dovolj imamo tudi rezerve za primere, ko kdo ne vrne posojila, še bolj kot to pa je pomembno, da imamo metode in znanje za presojo kreditne bonitete posojilojemalcev. Z izkušnjami, ki smo jih pridobili, in s preudarno poslovno politiko dobro obvladujemo tveganja, zato v zadnjih letih tudi nismo utrpeli izgub zaradi slabih naložb. To je največja varnost za varčevalce, ki posojajo denar banki.«

Verjetno je tudi za predsednika uprave prava »umetnost« biti previden in preudaren, hkrati pa tudi tvegati …

»V vsakem bančnem poslu je najtežje najti pravo, srednjo pot. Po eni strani je uprava, njej predsednik pa še posebej, odgovorna varčevalcem za varnost njihovih vlog, hkrati mora sposojeni denar posoditi drugemu in zagotoviti, da ga bo ta vrnil.«

V bančnih poslovalnicah je vse redkeje videti dolge vrste. Je to posledica uvajanja elektronskega poslovanja?

»Takrat, ko so bile v bankah dolge vrste, smo si vsi želeli kratkih vrst. Zdaj, ko so kratke oz. jih ni, si želimo daljših vrst oz. več strank. K skrajšanju vrst so pripomogli bankomati, plačilne in kreditne kartice, elektronsko bančništvo in tudi drugačen pogled ljudi na gotovinsko poslovanje. Ko smo pred leti odpirali nove osebne račune, smo vsem komitentom dali kartice. Čeprav so predvsem starejši sprejeli kartico z negodovanjem, so se nanjo dobro navadili in so nam danes hvaležni. S tem, ko v bankah ni več vrst ali so zelo kratke, smo postali zelo podobni bankam v zamejstvu oz. tujini, kjer resnično vidimo naenkrat v poslovalnici le nekaj komitentov. Tako je tudi prav, saj je bančni posel dokaj oseben, intimen. Želel pa bi, da bi stranke v naših poslovalnicah več uporabljale posebne prostore za bolj osebne pogovore z bančnimi delavci.«

Kaj so letošnji glavni poslovni cilji Gorenjske banke? Kaj kažejo prvi meseci letošnjega poslovanja? Ali delničarji lahko tudi letos pričakujejo dober poslovni rezultat ali je za takšno napoved še prezgodaj?

»Zdaj je prezgodaj za podrobnosti, ne pa za napoved, da bo tudi letos poslovni rezultat dober. Tudi v preteklosti sem že po prvem četrtletju tvegal z napovedjo, vendar se doslej še nikoli nisem zmotil in upam, da se tudi letos ne bom. Naš cilj je stabilna poslovna politika, brez dramatičnih sprememb. Za bankirje in banke velja, da so dobre takrat, kadar vztrajno in zmerno rastejo. Tudi prehitra rast je lahko nevarna, prav tako ni dobro, če se banka preveč pogosto pojavlja v medijih z raznimi aferami. V Gorenjski banki želimo letos še povečati obseg poslovanja, zadržati doseženo stroškovno učinkovitost, uresničevati poslovno filozofijo, da mora biti vsako leto uspešno in po možnosti še boljše od prejšnjega, ter hkrati ustvarjati pogoje za povezovanje. Gorenjska banka je dobra banka, ki še dolgo lahko deluje samostojno, neodvisno, pri tem pa bi bila škoda, če ne bi poskušala dobro nadgraditi s še boljšim, se povezovati z drugimi in doseči večjo učinkovitost.«

Kaj pa povezovanje z Abanko?

»Povezovanje je dolgoročno lahko koristno za Gorenjsko banko in za Abanko, vendar le pod pogojem, če bomo povezali banki na enakopravnih osnovah, si zastavili za cilj poslovati tudi zunaj Slovenije, zadržali oz. še izboljšali stroškovno učinkovitost in skupno izboljšali računalniško podporo poslovanju. Pri povezovanju ne bomo iskali finančnih koristi z zmanjševanjem števila zaposlenih oz. stroškov dela. To še posebej lahko zatrdim za Gorenjsko banko, ki je od leta 1992 do danes zmanjšala število zaposlenih za polovico ter hkrati povečala učinkovitost in produktivnost dela. Trenutno nas je štiristo. Če se primerjamo z drugimi bankami po bilančni vsoti na delavca, smo med najučinkovitejšimi v Sloveniji. Za zmanjševanje števila zaposlenih torej ni nobenega razloga, prej bi rekel, da je treba še dodatno zaposliti strokovni kader. Prav tako ne pričakujem, da bi dosegli večje prihranke z zapiranjem bančnih poslovalnic. Banka, ki bi nastala s povezovanjem, bi s svojo velikostjo lahko še bolje izkoristila položaj na trgu, povečala ponudbo različnih storitev, izkoristila priložnosti za nastop v tujini, predvsem na vzhodu, racionalizacije pa bi bile možne tudi pri organiziranju računalniške podpore, ki v banki poleg stroškov dela predstavlja daleč največji strošek. V Gorenjski banki se bomo prizadevali, da bi bili v novih povezavah še učinkovitejši, pri tem pa ne bomo niti za las popustili pri tekočem poslovanju.«

S tem, ko je Sava kot največja lastnica Gorenjske banke pridobila približno četrtinski delež v Abanki, je naredila prvi korak k povezovanju obeh bank. Kakšni bodo naslednji koraki?

»Datumov si ne bi upal napovedovati, za odločitev o združitvi je na obeh straneh potrebna najmanj 75-odstotna podpora lastnikov obeh bank, pomembna pa bo tudi vloga države.«

Finance Central Europe so Gorenjsko banko pred kratkim na podlagi lanskih rezultatov poslovanja že petič zapored razglasili za najboljšo banko v Sloveniji in vas petič zapored za Bančnika leta v Sloveniji. Kaj vam pomeni priznanje?

»V banki sem že osemindvajset let. Sedem let sem vodil radovljiško poslovno enoto, dve leti sem bil podpredsednik uprave banke, osemnajst let sem že predsednik. Pred tem sem bil nekaj let predsednik takratnega izvršilnega odbora banke. Med slovenskimi bankirji imam enega najdaljših stažev. Vesel sem uspehov in tudi priznanj. Za mano bodo prišli drugi. Želim, da bi bili dobri. Verjetno bodo tudi drugačni. Vse svoje življenje sem zaznamoval z banko in s svojim delom sem tudi sam zaznamoval banko. Zadovoljen sem z doseženim, tega mi nihče ne more vzeti, banka je dobra, vem pa, da so tudi kritike in da še bodo. Kdor dela, tudi greši, a pomembni so končni rezultati in spremembe na bolje. In prav teh je bilo v vseh letih zelo veliko.«