Stavba Ljudskega doma v središču Kranjske Gore, ki jo občina želi podreti in na njenem mestu zgraditi novo - a le, če bo projekt sofinancirala država. / Foto: Gorazd Kavčič

Brez pomoči države ne bodo gradili

Kranjskogorski občinski svet je potrdil osnutek proračuna za prihodnje leto in ga posredoval v javno obravnavo. Največja investicija bo nov Ljudski dom, a le, če bo sredstva zanj prispevala tudi država.

Kranjska Gora – Občinski svetniki Kranjske Gore so v sredo potrdili osnutek približno devet milijonov evrov visokega proračuna občine za prihodnje leto. Če ga bodo prihodnji mesec po opravljeni javni razpravi tudi potrdili, bodo v letu 2014 razpolagali z nekaj več kot šest odstotkov nižjim proračunom kot lani. »Predlog proračuna ni niti razvojno niti investicijsko naravnan. A izdelan je v skladu s tem, kar zdajšnja zakonodaja omogoča, in uravnotežen tako, da štirideset odstotkov sredstev namenjamo za investicije ter šestdeset za tekoče transferje. Vsem proračunskim porabnikom in tudi tistim, ki bodo kandidirali na razpisih, predlagani proračun omogoča približno enak standard kot v letošnjem letu,« je dokument svetnikom predstavil župan Jure Žerjav in jih obenem opozoril, da je dejanska višina prihodkov v proračunu odvisna tudi sprejetih ukrepov vlade. »Verjetno nas že v prihodnjem tednu čaka kakšna grenka izkušnja, a je proračun oblikovan tako konservativno in preudarno, da nas tudi kakšen nizek udarec države ne bo preveč prizadel.«

Občina tako kot največjo investicijo v prihajajočem letu načrtuje gradnjo novega Ljudskega doma v središču Kranjske Gore, za katerega je v proračunu namenjenih 1,6 milijona evrov – a le, je ob tem poudaril župan Žerjav, če bodo za to, sicer več kot dva milijona evrov vredno investicijo, katere izvedbo načrtujejo v dveh letih, pridobili sredstva države.

Skoraj milijon evrov bo občina v prihodnjem letu namenila za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih občinskih cest, glede na izkušnje zadnjih let pa 350 tisoč evrov namenjajo za delovanje zimske službe. V razpravi so svetniki med drugim opozorili na še vedno neuresničen projekt države, to je gradnjo pločnika in kolesarske steze skozi Gozd-Martuljek. Kot je pojasnil župan, se pristojni še vedno ukvarjajo z odkupom zemljišč, ki jih potrebujejo za širjenje cestišča, največji problem pa seveda predstav­ljajo pičla sredstva, ki jih za gradnjo novih cest v prihodnjem letu namenja država.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jezersko / petek, 7. oktober 2022 / 08:29

Pr' jezer, št. 3

Pr' jezer, 7. oktober 2022, št. 3

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:37

Najlepši Slovenec je ...

To bomo izvedeli že konec naslednjega tedna. So se pa finalisti za mistra Slovenije 2015 dva dni družili v gorenjskem Hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Tokrat izbor za najlepšega Slovenca poteka že sed...

GG Plus / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:23

Slikovita Krnica, vrata v gorski svet

Šest kilometrov dolga alpska dolina je vse leto privlačna izletniška točka za številne pohodnike, za planince pa odlično izhodišče za osvajanje bližnjih vrhov.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:17

Bolj ekonomično in bolj ekološko ogrevanje

Skoraj vso zimo so pet kranjskogorskih hotelov ter prav toliko tamkajšnjih občinskih objektov ogrevali prek sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, s čimer so se za več kot dvajset odstotkov z...

Bohinj / ponedeljek, 1. junij 2015 / 15:00

Zlatorog na muhi politike

Zaradi zahtev občinskega sveta po doslednem izvajanju Zakona o gospodarskih javnih službah turiste, ki čakajo na turistično ladjico Zlatorog, ki jo upravlja zasebnik, čakajo zaklenjena vrata na pomolu...

Kronika / ponedeljek, 1. junij 2015 / 14:54

Frentz je priznal krivdo

Nizozemec Johannes Henrik Frentz, ki je v kleti nekdanjega hotela Gora oziroma TGT v Podljubelju gojil konopljo v modernem laboratoriju, se je odločil za priznanje.