Razglednik prvega razreda

Rudnica (905 m) - Kljub nizki nadmorski višini je zaradi svoje središčne lege med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino razglednik prvega razreda. Če je precej snega in ni gazi, je nanj najbolje iti s krpljami ali smučmi.

Zimski vzpon na Rudnico je nezahtevno dejanje, ki ga oteži le dejstvo, da bomo morda morali gaziti. Hrib je idealen tudi za turno smučanje, zato se da na njem videti precej smučarskih vijug. Peš, s krplji ali s smučmi … Glede na vreme v zadnjih tednih, preverimo, kako je z varnostjo na poti.

Rudnica je idealna za fotografiranje Bohinjskega jezera, saj ponuja prelep razgled na zatrep bohinjske doline in tako se nam jezero pokaže v vsej svoji lepoti. Prepletena je s številnimi potmi, predvsem tistimi starimi rudarskimi, ki pa so se po zatonu bohinjskega fužinarstva ohranila le še v ustnem izročilu. Najbolj običajni poti vzpona sta iz Broda v Spodnji Bohinjski dolini in iz Stare Fužine v Zgornji Bohinjski dolini, po kateri se bomo podali tudi mi.

Začetek poti je v vasi Stara Fužina. Zapeljemo se skozi vas, prečimo most, gremo po klančku navzgor, kjer nas čaka lesen smerokaz z napisom Rudnica. Najbolje je, da v vasi nekje parkiramo in pot nadaljujemo peš. Če je gaz shojena, ne moremo zgrešiti. V spodnjem delu poteka po ravnem, saj hodimo po poljski cesti. Okoli sebe vidimo zasnežena polja. Pot se počasi začne vzpenjati. V spodnjem delu, ko pridemo do prve lesene kočice, hodimo pravzaprav po potoku oz. ob njem, zato je pot precej razmočena. Hkrati pot začne zavijati desno. Če se bomo vsake toliko časa obrnili proti jezeru, bomo kaj kmalu ugotovili, zakaj je Rudnica tako priljubljena točka ljubiteljev panoramskih razgledov.

Na višini 719 metrov je znamenita razgledna točka Peč. Gozdna pot se ves čas vztrajno vzpenja po mešanem gozdu. Ko dosežemo rovt, kjer vidimo z desne pot, ki pride z Broda, nadaljujemo levo navzgor. Na tej točki se nam odpre razgled na Spodnje Bohinjske gore, ki obkrožajo zatrep doline, ter pogled na Vogar in Pršivec.

Še en klanec in pred seboj najprej zagledamo skalo, ki nas usmeri proti vrhu Rudnice, na desni strani pa je koča. Smo na rovtu Za Lazmi. Vrh tega starega rudarskega centra je skrit v gozdu, kjer, pozimi sicer težje, lahko opazimo ostanke kopanja rude boksit. Na desni strani se pred nami panoramsko odpira Zgornja dolina; vasi, kot so Studor, Srednja vas, Češnjica in po­kljuška planota.

Ko se bomo vračali nazaj do rovta Za Lazmi, postojmo za trenutek in se naglejmo lepot Bohinjske doline. Greben spodnjebohinjskih gora, s špičasto Rodico, pa Vogel, Podrta gora, Mahavšček, Komna, Komarča, Pršivec, Vogar in ledeniško Bohinjsko jezero. Upam le, da bo vreme na naši strani. V času mojega vzpona in nastanka teh fotografij je bilo vreme bolj kilavo; sicer pa, kdaj je nazadnje sijalo sonce. Sonce?? Kaj je že to?

Nazaj se lahko vrnemo po poti pristopa, ali pa za starejšo kočo na rovtu Za Lazmi krenemo po gozdni stezi na rob in se po panoramski poti nad Spodnjo Bohinjsko dolino vrnemo nazaj do rovta, kjer smo prej zavili levo.

Za vzpon na Rudnico z južne strani za izhodišče svetujem rojstno hišo dr. Janeza Mencingerja, ki leži med vasicama Savica in Brod. Ne pozabimo pa, da je zima in da je vzpon z južne strani precej bolj strm in zahtevnejši.

Nadmorska višina: 905 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 2 / 5