Koča pred vrhom Rudnice / Foto: Jelena Justin

Razglednik prvega razreda

Rudnica (905 m) - Kljub nizki nadmorski višini je zaradi svoje središčne lege med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino razglednik prvega razreda. Če je precej snega in ni gazi, je nanj najbolje iti s krpljami ali smučmi.

Zimski vzpon na Rudnico je nezahtevno dejanje, ki ga oteži le dejstvo, da bomo morda morali gaziti. Hrib je idealen tudi za turno smučanje, zato se da na njem videti precej smučarskih vijug. Peš, s krplji ali s smučmi … Glede na vreme v zadnjih tednih, preverimo, kako je z varnostjo na poti.

Rudnica je idealna za fotografiranje Bohinjskega jezera, saj ponuja prelep razgled na zatrep bohinjske doline in tako se nam jezero pokaže v vsej svoji lepoti. Prepletena je s številnimi potmi, predvsem tistimi starimi rudarskimi, ki pa so se po zatonu bohinjskega fužinarstva ohranila le še v ustnem izročilu. Najbolj običajni poti vzpona sta iz Broda v Spodnji Bohinjski dolini in iz Stare Fužine v Zgornji Bohinjski dolini, po kateri se bomo podali tudi mi.

Začetek poti je v vasi Stara Fužina. Zapeljemo se skozi vas, prečimo most, gremo po klančku navzgor, kjer nas čaka lesen smerokaz z napisom Rudnica. Najbolje je, da v vasi nekje parkiramo in pot nadaljujemo peš. Če je gaz shojena, ne moremo zgrešiti. V spodnjem delu poteka po ravnem, saj hodimo po poljski cesti. Okoli sebe vidimo zasnežena polja. Pot se počasi začne vzpenjati. V spodnjem delu, ko pridemo do prve lesene kočice, hodimo pravzaprav po potoku oz. ob njem, zato je pot precej razmočena. Hkrati pot začne zavijati desno. Če se bomo vsake toliko časa obrnili proti jezeru, bomo kaj kmalu ugotovili, zakaj je Rudnica tako priljubljena točka ljubiteljev panoramskih razgledov.

Na višini 719 metrov je znamenita razgledna točka Peč. Gozdna pot se ves čas vztrajno vzpenja po mešanem gozdu. Ko dosežemo rovt, kjer vidimo z desne pot, ki pride z Broda, nadaljujemo levo navzgor. Na tej točki se nam odpre razgled na Spodnje Bohinjske gore, ki obkrožajo zatrep doline, ter pogled na Vogar in Pršivec.

Še en klanec in pred seboj najprej zagledamo skalo, ki nas usmeri proti vrhu Rudnice, na desni strani pa je koča. Smo na rovtu Za Lazmi. Vrh tega starega rudarskega centra je skrit v gozdu, kjer, pozimi sicer težje, lahko opazimo ostanke kopanja rude boksit. Na desni strani se pred nami panoramsko odpira Zgornja dolina; vasi, kot so Studor, Srednja vas, Češnjica in po­kljuška planota.

Ko se bomo vračali nazaj do rovta Za Lazmi, postojmo za trenutek in se naglejmo lepot Bohinjske doline. Greben spodnjebohinjskih gora, s špičasto Rodico, pa Vogel, Podrta gora, Mahavšček, Komna, Komarča, Pršivec, Vogar in ledeniško Bohinjsko jezero. Upam le, da bo vreme na naši strani. V času mojega vzpona in nastanka teh fotografij je bilo vreme bolj kilavo; sicer pa, kdaj je nazadnje sijalo sonce. Sonce?? Kaj je že to?

Nazaj se lahko vrnemo po poti pristopa, ali pa za starejšo kočo na rovtu Za Lazmi krenemo po gozdni stezi na rob in se po panoramski poti nad Spodnjo Bohinjsko dolino vrnemo nazaj do rovta, kjer smo prej zavili levo.

Za vzpon na Rudnico z južne strani za izhodišče svetujem rojstno hišo dr. Janeza Mencingerja, ki leži med vasicama Savica in Brod. Ne pozabimo pa, da je zima in da je vzpon z južne strani precej bolj strm in zahtevnejši.

Nadmorska višina: 905 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 2 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 6. november 2020 / 00:45

Gobe na ogled in na krožniku (1)

Gorenjci imamo radi gobove jedi. Znani smo bili (in smo še) tudi po razstavah. Sama se spominjam, sploh v tistih časih zelo odmevne iz Cerkelj, kamor sem se vedno odpravila v družbi dedka in babice...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.