V Buzuniji posredovali tudi Slovenci

Bojne skupine Evropske unije (EUBG) delujejo pod vodstvom EU na podlagi zahteve Združenih narodov, njihovo poslanstvo pa je preprečevanje konfliktov, razdvajanje sprtih strani s silo, izvajanje evakuacij z ogroženega območja, vključujoč evakuacije brez uporabe sile ter pomoč pri humanitarnih operacijah.

Pred nekaj dnevi smo si novinarji različnih medijev na vadišču italijanske vojske blizu Gemone v severovzhodni Italiji ogledali zaključno mednarodno bojno vajo skupine EU European Wind 2007. Manjši problem, s katerim smo se srečali, je bila italijanska angleščina oziroma le italijanščina, čeprav starejši pravijo, da mlajše generacije italijanskih vojakov že obvladajo angleščino. Namen vojaške vaje je bilo predvsem ocenjevanje zmožnosti poveljstev in enot celotne bojne skupine EU za načrtovanje in izvajanje nalog v operacijah kriznega odzivanja ter posredovanje na kriznih žariščih v Evropi in zunaj nje. Slovenski kontingent je sicer lani že bil preverjen in je dobil pozitivno oceno za sodelovanje v omenjeni bojni skupini. Na vaji, ki je potekala od 2. do 16. junija, je med 2200 pripadniki iz Italije, Madžarske in Slovenije sodeloval tudi kontingent dvestotridesetih pripadnikov Slovenske vojske. Omenjena bojna skupina EU bo v pripravljenosti od 1. julija do 31. decembra 2007. Slovenski kontingent pa sestavljajo pripadniki motorizirane čete 20. motoriziranega bataljona.

Bojne skupine EU (EUBG) so večnacionalne združene enote velikosti bataljona, okrepljene z elementi bojne podpore in logistike, ki so pripravljene za hitro posredovanje na kriznem žarišču, oddaljenem do šest tisoč kilometrov od Bruslja. Bojne skupine so pripravljene za premik v petnajstih dneh ter sposobne samostojnega delovanja od 30 do 120 dni. Delujejo pod vodstvom EU na podlagi zahteve OZN. Poslanstvo bojnih skupin je preprečevanje konfliktov, razdvajanje sprtih strani s silo, izvajanje evakuacij z ogroženega območja, vključujoč evakuacije brez uporabe sile ter pomoč pri izvajanju humanitarnih operacij. European Wind 2007 je potekala nekaj minut vožnje stran od vojašnice Goi-Pantanali v Gemoni in že prvi vtis na prizorišču je bil pozitiven. Scenarij vaje sicer ni temeljil na neki pretekli ali sedanji situaciji in se niti ni nanašal na obstoječe stanje katerekoli države. Lokacijo, kjer se je vse dogajalo, so poimenovali z izmišljenim imenom Buzunia, ki pa bi lahko po zunanjem videzu spominjala na Kongo.

Republika Buzunia je bivša belgijska kolonija od leta 1911. Leta 1962 je postala neodvisna, vendar ne brez politične in socialne nestabilnosti. Izkazalo se je, da je ta nestabilnost še posebej močna v oddaljeni zahodni provinci Chacha, ki združuje dve glavni etnični skupini: Garum (štirideset odstotkov) in Wango (petdeset odstotkov). Etnični skupini sta postali sovražni ena do druge tisti trenutek, ko so v predelu Chacha odkrili velike zaloge rudnin. Septembra 2006 so notranje etnične napetosti med Garumi in Wangi postale intenzivnejše, prišlo je do zlorabljanja etnične manjšine, pojavil pa se je tudi sum paravojaških elementov. Decembra 2006 so podpisali okvirni sporazum in OZN je zahteval posredovanje MLF EUBG (Multinational Land Force Europiean Union Battle Group).

Po ogledu vaje smo obiskali še tabor, v katerem je nastanjen tudi kontingent Slovenske vojske. Čez most, na levo, mimo peskokopa, smo se pripeljali na območje, ki še najbolj spominja na obsežen peščeni prostor za jezerom Jasno v Kranjski Gori. Sprejel nas je poveljnik 20. motoriziranega bataljona, major Igor Iskrač, ki nam je predstavil taborni prostor mednarodnega regimenta, motorizirano četo v popolni kadrovski sestavi in opremi. Ogledali smo si avtopark motorizirane čete, delavnice, obšli poveljniško mesto in končali ogled v taboru logističnega dela mednarodnega regimenta. »Z mednarodnim regimentom so se začele priprave že novembra 2005, tako da je od takrat sodelovanje slovenskih načrtovalnih skupin stalno. Skupaj z Madžari in Italijani smo pripravljali dokumente, pogodbe na vseh nivojih - od vojaškega do političnega. Pri nastajanju vsega tega je bil slovenski prispevek enakovreden in se tudi ceni. Naše predloge so velikokrat upoštevali - jih še upoštevajo, je pa res, da, če morda pride do nesoglasij, se na najnižji ravni glede nekaterih zadev ne moremo dogovoriti, sledi potem dogovarjanje na višji ravni. Če je treba, gre zadeva tudi do političnega vrha. Predvsem je do razhajanj prihajalo pri dogovarjanju o taktičnih postopkih, ker smo šli skozi različne šole, različne armade, zato smo postopke poenotili. Najprej v teoriji, potem smo jih preizkusili še v praksi,« je razložil major Iskrač.

Podpolkovnik Ivan Zore, vodja predstavništva Slovenske vojske pri EUBG, je še dodal, da je major Iskrač dejansko soavtor vsega, kar se v regimentu nahaja, in da bo za svoje delo pri projektu EUBG v bližnji prihodnosti odlikovan s strani madžarskega ministra za obrambo.