Ključno je zaupanje v enotno stroko

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 17. marec 2021 / 13:39

Znana je analiza obširne ankete o odnosu do cepljenja proti covidu-19, v katero so vključili tudi odgovore skoraj deset tisoč anketirancev, ki ne delujejo na področju zdravja.

Ljubljana – Skupina študentov Univerze v Mariboru in Covid-19 Sledilnika je predstavila tretji del rezultatov ankete o odnosu do cepljenja proti covidu-19. Tokrat so v analizo vključili še skoraj deset tisoč anketirancev, ki ne delujejo na področju zdravja. Z več kot dvanajst tisoč v celoti izpolnjenimi vprašalniki (vključno z mnenji več kot dva tisoč zdravstvenih delavcev) je to največja javnomnenjska anketa o cepljenju proti koronavirusni bolezni v posamezni evropski državi, so zapisali.

Cepiti se namerava več moških kot žensk

Na podlagi primerjave deležev tistih, ki se verjetno ali zagotovo nameravajo cepiti, so prišli do naslednjih ugotovitev: Namera za cepljenje je najvišja pri zdravnikih (84 odstotkov) in študentih medicine (82 odstotkov). Manj naklonjeni cepljenju so medicinske sestre in drugo osebje, zaposleno v zdravstvu (50 odstotkov), ter študenti in dijaki zdravstvenih smeri (51 odstotkov) in to celo manj kot osebe, ki niso zdravstveni delavci (57 odstotkov).

Cepiti se namerava več moških (66 odstotkov) kot žensk (55 odstotkov). Naklonjenost cepljenju narašča s starostjo. Cepiti se namerava manj kot četrtina oseb (23 odstotkov), starih od 15 do 25 let, medtem ko je pri starejših od 75 let ta delež že 62-odstoten.

Obstaja tudi močna povezava med preteklim cepljenjem proti gripi in namero o cepljenju. Med tistimi, ki se včasih ali redno cepijo proti gripi, se jih 78 odstotkov namerava cepiti proti covidu-19, medtem ko je ta delež pri tistih, ki se nikoli ne cepijo, le 43-odstoten.

Anketiranci, ki poznajo oziroma so poznali nekoga, ki je bil hospitaliziran ali je celo umrl zaradi koronavirusa, se bodo bolj verjetno cepili kot tisti, ki nimajo te izkušnje.

Komu najbolj zaupajo

Vprašalnik je vseboval sklop vprašanj, namenjen oceni zaupanja v enajst različnih institucij, ter sklop vprašanj, namenjen (ne)strinjanju s trditvami o cepivu. Na osnovi teh vprašanj so določili tri dejavnike. Prvega so poimenovali zaupanje v uradne vire (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Svetovna zdravstvena organizacija, ministrstvo za zdravje, strokovnjaki, mediji), drugega zaupanje v alternativne vire na spletu, tretjega pa zaupanje v vlado.

Raziskava je pokazala, da imajo zdravniki in študenti medicine višjo stopnjo zaupanja v uradne vire in manj zaupajo alternativnim virom kot osebe v drugih zdravstvenih poklicih, študenti in dijaki drugih zdravstvenih ved ter osebe, ki nimajo zdravstvenega poklica.

Analiza odprtih odgovorov jim je omogočila globlji vpogled v to, kako anketiranci razmišljajo o cepljenju, in praktične predloge, kako komunicirati s skeptiki. Zaključili so, da so mnenja Slovencev o cepljenju deljena: »Delež tistih, ki so odgovorili, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili, ni dovolj visok, da bi lahko dosegli tako imenovano čredno imunost. Pomembno je torej, da se dotaknemo vseh tistih, ki jih še lahko prepričamo, da spremenijo svoje mnenje. Treba se je lotiti korenitih javnozdravstvenih kampanj, ki spoštljivo in znanstveno podprto odvračajo mite in med ljudmi širijo resnična dejstva. Naša anketa je pokazala, da večina ljudi še vedno dovolj zaupa strokovnjakom. Pomembno je torej, da se njihova sporočila objavljajo prednostno in niso zasenčena zaradi politike. Zaradi poplave informacij pa velika teža uspeha morebitnih kampanj in sporočil sloni na enotni stroki.«