Slano jezero Mir iz zraka

Okoli Dugega otoka

Potovanje s kajakom (1)

Tokrat sva si z Alešem za kajakaško avanturo izbrala dolg in ozek severnodalmatinski otok, po površini sedmi največji na Hrvaškem. Ko sva se prepričala, da bo vremenska, predvsem vetrovna napoved, vsaj prvi dan, ko naju čaka obala s klifi in s tem manj možnosti za postanek, ugodna, sva krenila v vasico Soline in po enourni pripravi kajaka in prtljage za štiridnevno življenje na morju in samotnih obalah še pred 6. uro zjutraj začela veslati.

Iz Solinskega zaliva sva se namenila proti rtu Veli rat, ki ga krasi eden največjih svetilnikov na Jadranu, in nato ob še vedno nizkem soncu in popolnem brezvetrju zavila na zunanjo stran otoka, ki meji z odrtim morjem in na kateri ni nobenega naselja. Prava morska idila. Po kakšnih 15 kilometrih veslanja prideva do plaže Sakarun, ki jo oglašujejo kot eno od desetih najlepših plaž Jadrana, a ker veva, da naju čaka še veliko lepših plažic, ki nimajo dostopa s kopnega in zato ni množice ljudi, hitro kreneva naprej. Prvo malico si privoščiva na plaži Veli žal nasproti majhnega otočka, edinega na tej strani, in ker sonce čedalje bolj pripeka, se že veseliva obiska podvodne jame Zmajevo oko, ki pa je ob najinem prihodu žal zasedena z vodnikom in obiskovalci, zato se le malo ohladiva v senci in morju in že veslava naprej. Po dobrih 30 kilometrih doseževa narodni park Telaščica, ki je znan po svojih strmih klifih, in zasluživa si daljši počitek v senci s kosilom s kuhalnika. Navadno je 30 kilometrov veslanja več kot dovolj za en dan, a morje je še vedno nadvse prijazno, popoldansko sonce nama sije v hrbte in obala je res tako čudovita, da se odločiva preveslati še petnajst kilometrov plaže s klifi do prve obale, kjer bi lahko prenočila. K temu naju prepriča tudi vetrovna napoved za naslednji dan, ki je že napovedovala močnejši jugo. Zadnji kilometri so naporni, sva bila pa zato plaže toliko bolj vesela. Po 52 kilometrih in skoraj desetih urah veslanja zaspiva kot ubita.

Naslednji dan sva v kajaku že ob 6. uri, in ker je tako lepo, se odločiva krog okoli otoka podaljšati še na Kornate. Roke in hrbet bolijo od prejšnjega dne in tudi čelni veter je začel pihati že po nekaj minutah veslanja, ko sva se peljala mimo slanega jezera Mir, a žene naju misel na počitek s kavico na otoku Levrnaka v osrčju Narodnega parka Kornati.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 21. april 2017 / 14:09

Delavnica o vlogi mirujočega dela vrta

Zbilje – Društvo Sorško polje, približajmo se naravi, bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Sorškega polja in z občinami Kranj, Škofja Loka in Medvode pripravilo jutri, v soboto, na vrtu pri del...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 6. februar 2023 / 18:43

Zmagi so dodali še dobrodelnost

Hokejisti kranjskega Triglava so boju za nove točke v Mednarodni hokejski ligi dodali še akcijo zbiranja plišastih igrač za kranjsko porodnišnico.

Slovenija / ponedeljek, 6. februar 2023 / 18:38

Materni jezik je kot kruh

S to mislijo je prejšnjo nedeljo rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah Jože Kopeinig začel tradicionalno slovesnost v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. V tinjsk...

GG Plus / ponedeljek, 6. februar 2023 / 18:33

Tavčarjeva zapuščina in izročilo

Ob stoti obletnici Tavčarjeve smrti se lahko vprašamo, kakšna je bila usoda njegove literarne zapuščine in kakšno je njegovo duhovno izročilo za naš čas. Ga še beremo, nas še navdihuje?

Šenčur / ponedeljek, 6. februar 2023 / 17:29

Na drugi seji lomili kopja

Na drugi redni seji občinskega sveta Občine Šenčur so se, kot je dejal šenčurski župan Ciril Kozjek, lomila kopja. Zataknilo se je že pri imenovanju predsednikov in članov delovnih teles občinskega sv...

GG Plus / ponedeljek, 6. februar 2023 / 16:58

Sto let po smrti je Tavčar še vedno z nami

Sto let po smrti Ivana Tavčarja (1851–1923) lahko že zatrdimo, da je ena od tistih slovenskih osebnosti, ki niso zapisane pozabi. Bil je vsestransko dejaven. Kot odvetnik in politik je že nekoliko poz...