Posledice nove koronavirusne bolezni

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 1. februar 2021 / 09:32

O dolgoročnih posledicah covida-19 vemo še zelo malo, ker je bolezen znana dobro leto. Prof. dr. Matjaž Bunc in doc. dr. Matevž Harlander sta pojasnila nekaj zdaj že znanih posledic te bolezni. Do petnajst odstotkov covidnih bolnikov se po preboleli bolezni vrne v bolnišnico zaradi zapleta s covidom-19 ali zaradi poslabšanja kronične bolezni, ki so jo imeli že prej.

Ljubljana – Doc. dr. Matevž Harlander s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo Interne klinike UKC Ljubljana je povedal, da bolniki, ki so preboleli covid-19, kot posledico bolezni pogosto opisujejo utrujenost, slabo počutje, nezmožnost, nekateri imajo nevrološke težave, precej pa jih ima občutek težkega dihanja po preboleli bolezni, kar je bodisi posledica malce daljše prizadetosti pljuč bodisi izgube same telesne zmogljivosti na račun upadanja mišične zmogljivosti.

Novo koronavirusno bolezen poznamo dobro leto dni, kar je po besedah doc. dr. Harlandra premalo, da bi lahko napovedali dolgoročne posledice bolezni, lahko pa povedo nekaj o srednjeročnih posledicah. Objavljene so bile raziskave, kako se bolniki, ki so bili hospitalizirani zaradi covida-19, počutijo tri do šest mesecev po preboleli okužbi. Kot je povedal doc. dr. Harlander, opažajo tudi še šest mesecev po preboleli bolezni še nekoliko slabšo pljučno funkcijo pri približno četrtini hospitaliziranih bolnikov, ki niso potrebovali umetne ventilacije ali intenzivnejše respiratorne podpore, pri najtežje obolelih pa je celo do polovica takšnih bolnikov, ki ima še vedno motnje v pljučni funkciji. To so pokazale raziskave iz Wuhana in kažejo jasen trend posledic glede na težo bolezni, je povedal doc. dr. Harlander.

Lastnih podatkov za Slovenijo še ni, je pa zdravnik navedel, da je bilo pred kratkim objavljeno, da se nekje do 15 odstotkov covidnih bolnikov po preboleli bolezni vrne v bolnišnico – bodisi zaradi zapleta s covidom-19 ali zaradi poslabšanja kronične bolezni, ki so jo imeli že prej.

V UKC Ljubljana (in tudi drugje po Sloveniji) je več t. i. ambulant za post covidne bolnike. »Namen teh ambulant je spremljanje bolnikov po odpustu iz bolnišnice. Učimo se, koliko časa pri njih vztrajajo spremembe na rentgenski sliki, izpad v pljučni funkciji, in pa da bolnikom svetujemo glede zdravljenja s kortikosteroidi, kar se je uveljavilo pri zdravljenju najtežjih covidnih bolnikov. Namen teh ambulant je prilagajanje tega zdravljenja in omejevanje morebitnih stranskih učinkov.«

V post covidni ambulanti UKC Ljubljana so od decembra imeli okrog petdeset takih bolnikov. »Izkušnje so takšne, da če bolnike obravnavaš zgodaj po preboleli koronavirusni bolezni, ugotoviš še veliko težav v smislu slabega počutja, oslabelosti, ostankov infiltratov na sliki. Z vsakim tednom, mesecem se težave zmanjšujejo. Kolikšne bodo dolgoročne posledice, v tem trenutku ne morem reči; bodo potrebne spremljevalne študije leto ali celo več. Znano pa je, da težje oblike covidne bolezni dejansko potekajo dlje, kot so tipično potekale viroze, ki smo jih poznali prej.«

Kaj pomeni zmanjšanje pljučne kapacitete za nekaj odstotkov za nekoga, ki je že prej bil na meji, ali pa za športnika? »Športniku se pozna pri rezultatu. To tudi zdaj razpoznavajo in jim dajo tri mesece časa za okrevanje, če so preboleli nekoliko težjo obliko. Ne pričakujemo pa najtežjih oblik bolezni pri tej skupini ljudi. Pri tistem človeku, ki pa ima že sicer slabo 'rezervo', je že tudi pet do deset odstotkov izgube pljučne kapacitete pri blagem poteku bolezni veliko.«

Kot je še navedel doc. dr. Harlander, je marsikdo, tudi nekateri njegovi kolegi v UKC, povedal, da se je po preboleli bolezni počutil, kot da ne bo zmogel niti hoje po stopnicah. »Sam si to razlagam, da je prišlo prej do dekondicioniranja kot izpada pljučne funkcije.«

So težave po covidu-19 primerljive z drugimi pljučnicami? »Tudi pri drugih pljučnicah smo pri marsikaterem bolniku, zlasti pri rizični populaciji, opažali počasno okrevanje ... Marsikdaj je trajalo tedne in tedne in tudi slabše počutje oziroma občutek nezmožnosti je bil del okrevanja po pljučnicah. Ali okrevanje po covidu-19 res poteka izrazito dlje, skoraj ne morem odgovoriti. Je pa zagotovo res, da je koronavirusna bolezen bistveno obsežnejša. Druge bolezni se nikoli niso pojavljale v tako velikem številu. Tako da je tudi percepcija tega mogoče v tem trenutku malo pristranska,« je še pojasnil doc. dr. Harlander.

Je pa prof. dr. Matjaž Bunc s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana povedal tudi, da ima sama infekcija z novim koronavirusom številne obraze, lahko s prizadetostjo številnih organov v telesu, tudi prizadetostjo srca. Pri bolnikih, ki so hospitalizirani in so v enoti za intenzivno nego, jih ima kar šestdeset odstotkov neke poškodbe srca. Pri teh bolnikih v določeni fazi opravijo koronagrafijo, ugotavljajo motnje srčne mišice, vendar so mehanizmi drugačni, kot jih poznamo pri klasičnem miokardnem infarktu, je pojasnil prof. dr. Bunc. Tudi sama sestava trombov, ki jih najdejo v srcu, je drugačna pri covidnih bolnikih in bolnikih z miokardnim infarktom. Za zdaj ni bilo jasno pokazano, da bi zaradi covidnega infekta počil plak na koronarni žili in zato povzročil miokardni infarkt. Več je pljučnih embolij in venskih tromboz zaradi nekega protrombogenega stanja, ki ga povzroča infekt s covidom-19, je pojasnil prof. dr. Bunc.