Letos nižja poraba elektrike

Distribucija električne energije se je zaradi epidemije covida-19 na letni ravni zmanjšala za okoli pet odstotkov, pojasnjuje predsednik uprave družbe Elektro Gorenjska dr. Ivan Šmon. Z njim smo se pogovarjali tudi o letošnjem poslovanju in prehodu v nizkoogljično družbo.

Ali epidemija covida-19 vpliva na distribucijo električne energije?

Elektrodistribucijska podjetja kot eden od ključnih akterjev v slovenski energetiki smo morala svoje delo popolnoma prilagoditi novim razmeram. S premišljeno organizacijo del smo v Skupini Elektro Gorenjska poskrbeli za nemoteno oskrbo z električno energijo. Sprejeli smo ukrepe, s katerimi smo minimizirali morebitne širitve virusa med zaposlenimi. V takih razmerah ljudje najbolje spoznamo pomen zanesljive oskrbe z elektriko.

Kako je v tem obdobju z izvajanjem načrtovanih investicij in načrtovanjem novih?

Že v prvem valu smo ustrezno preoblikovali dinamiko izvajanja potrjenih investicijskih projektov. Ugotavljamo, da so bili vsi naši koraki pravi, saj bomo načrte uresničili, oskrba z elektriko in ostale storitve uporabnikom so bile pri tem zagotovljene znotraj zakonskih okvirov. Za leto 2020 sicer načrtujemo, da bomo izvedli plan investicij v načrtovanem obsegu 14,7 milijonov evrov. Drži, da so trenutni postopki umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor preveč administrativni in dolgotrajni. Protikoronski in ostali zakonodajni paketi ter pripadajoči podzakonski akti so sicer nekatere segmente že poenostavili, želimo pa si, da bi bili ti postopki pri naslednjih zakonskih paketih še bolj enostavni in predvsem hitrejši.

Kako se je sicer Skupina Elektro Gorenjska spoprijela z epidemijo? Ali ta vpliva na vaše poslovanje?

Prvi in drugi val epidemije koronavirusa sta vplivala na prilagoditev in reorganizacijo posameznih del oziroma procesov. Vpeljali smo elektronski način poslovanja, delo od doma, pospešeno izvajamo projekte digitalizacije. Zastavljene investicijske načrte bomo letos uresničili, smo bili pa prisiljeni zmanjšati intenziteto izvajanja investicij. Pri tem pa na terenu še naprej zagotavljamo vse zakonske naloge gospodarske javne službe. Poslovni rezultati bodo ne glede na epidemijo bistveno slabši kot v preteklih letih. Razlog je izključno znižanje prihodkov oziroma priznanega donosa na sredstva, ki ga je regulator uvedel maja letos. Kljub temu da smo nemudoma sprejeli in začeli izvajati optimizacijski načrt poslovanja, bo čisti dobiček predvidoma znašal 5,5 milijona evrov, kar je za skoraj 1,9 milijona evrov manj kot lani.

Elektro Gorenjska bo sodeloval pri pilotnem projektu Pametna Mlaka. Kakšne naložbe v distribucijsko omrežje zahteva takšen projekt?

Pri omenjenem pilotnem projektu je zanimivost ta, da smo lokalna podjetja na Gorenjskem in podjetje Riko združili znanje ter izdelali rešitve, ki sledijo usmeritvam Mestne občine Kranj pri vzpostavljanju Kranja kot pametnega mesta. Cilj projekta je z uporabnimi digitalnimi rešitvami v soseski dvigniti kakovost bivanja občanov. Naša vloga v projektu je zagotavljanje podatkov o porabi električne energije iz pametnih števcev in posredovanje anonimiziranih podatkov na skupno platformo, kjer se le-ti dodatno obdelajo in prebivalcem prikažejo na intuitiven in pregleden način. Poleg tega v projektu za lastne potrebe demonstriramo najnovejšo generacijo pametnih števcev, ki tudi pri gospodinjstvih omogočajo zajem podatkov o porabi električne energije vsakih 15 minut.

V katerih lokalnih projektih trenutno še sodelujete kot soinvestitor?

Tako kot vsako leto smo tudi letos zelo aktivni v vseh občinah, kjer sočasno z urejanjem komunalne infrastrukture nadgrajujemo nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Tovrstna sodelovanja z občinami predstavljajo obojestransko korist, ker se infrastruktura v lokalnih skupnostih prenavlja navadno enkrat, potem pa se nekaj časa v prostor posega čim manj.

Kakšno vizijo pa zasleduje vaša hčerinska družba Gorenjske elektrarne na tem področju?

Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja čiste energije iz primarnih virov, dostopnih v lokalnem okolju – vode, sonca in lesne biomase. Kljub temu pa želimo v še v večji meri izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija energetike. Z namenom učinkovitega izvajanja novih razvojnih projektov se specializiramo na področjih samooskrbe z električno energijo poslovnih uporabnikov omrežja, prav tako na sistemih upravljanja z energijo, vstopamo pa tudi na trg e-mobilnosti kot upravljavec polnilnih postaj. V letošnjem letu smo tako v sklopu konzorcija podjetij sodelovali pri celoviti prenovi petih objektov na Zlatem polju, imenovan kampus Zlato polje.

Lani ste dejali, da bi morali za prehod v nizkoogljično družbo v elektrodistribucijsko omrežje poleg načrtovanih 15 milijonov evrov na leto vlagati še dodatnih 20–40 milijonov evrov? Kje poiskati dodatne vire financiranja?

Skupno znižanje distribuirane električne energije v prvem in drugem valu epidemije se na letni ravni glede na leto 2019 načrtuje v obsegu okrog pet odstotkov. Nova dejstva in zaostrene razmere bodo zagotovo močno vplivale na poslovanje proizvodnega in storitvenega sektorja v prihodnje. Ne glede na to pa bo prehod v nizkoogljično družbo skladno z nacionalnimi energetskimi strategijami zahteval tudi do štirikrat večja vlaganja v elektrodistribucijsko omrežje kot danes. Zastavljene strateške cilje bo ob novih pogojih zagotovo težje doseči. V vsakem primeru sistem financiranja, kot je vzpostavljen danes, ne bo dovolj. Treba bo zagotoviti dodatne vire financiranja in prepričan sem, da je nujno tudi drastično povečati črpanje evropskih sredstev. Pri vsem skupaj se moramo zavedati, da imajo investicije v infrastrukturo svojo časovno konstanto, treba jih je umestiti v prostor, pridobiti pravico za gradnjo. Zahtevam in pričakovanjem uporabnikov pa je po drugi strani v čim večji meri treba slediti sproti, saj je skoraj nesprejemljivo, da uporabnika zavrnemo, da se ne more priključiti na električno omrežje, ker ni na razpolago dovolj moči. Žal je tovrstnih primerov vedno več, zato je vprašanje financiranja na nacionalni ravni treba rešiti čim prej.

Pravite, da sta za prehod v nizkoogljično družbo pomembna tudi energetska pismenost in aktiven uporabnik ...

Energetska pismenost v osnovi pomeni razumevanje lastnosti in pomena energije v našem vsakdanjiku pa tudi širše na zemlji. S tem znanjem se potem lahko odločamo o virih in rabi energije za ogrevanje, prevoz, osvetlitev, kuhanje, komunikacijo, elektroniko itd. Pri prehodu v brezogljično družbo je energetska pismenost še toliko bolj pomembna, ker se vloga današnjega odjemalca bistveno spreminja. Odjemalec postaja vedno bolj tudi proizvajalec, njegova vloga pa postaja vedno bolj aktivna. Kot aktiven uporabnik bo odjemalec lahko sodeloval pri novih energetskih storitvah, ki bodo sledile predvsem trgu storitev prožnosti. Ta bo združeval distribuirano proizvodnjo elektrike, učinkovito rabo elektrike in njeno lokalno shranjevanje.