O čem razmišljam, ko tečem?

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / / 23:40

Evforija nedeljskega tekaškega praznika v Ljubljani se trenutno kosa z odbojkarsko evforijo. No, malce drugače – tekači so veliko dlje v evforiji, ker se jih večina pripravlja na ta dan vsaj pol leta, večina evforičnih odbojkarskih navdušencev pa je odbojkarje spoznala in prepoznala šele prejšnji teden. Naslednji konec tedna je že Ljubljanski maraton! Dan D za vse tekače. Ena od zanimivosti, ki jih občutim med tekom, je razmišljanje. Verjetno nisem edini, ki razmišlja, medtem ko teče. Večina športnih rekreativcev rada reče, da se s športom ukvarjajo predvsem zato, da »spucajo« glavo. Nikoli nisem točno vedel, kaj s tem mislijo, ker tega nikoli nisem znal doživeti. Ko grem na kolo, moram imeti misli osredotočene na cesto, sicer sem hitro v grabnu ali v kakem avtomobilu, ko tečem, vedno nekaj premišljujem. Kadar sem v formi, ko telo hoče hitreje, potem razmišljam v glavnem o tem, kako prispeti čim prej do cilja. Kadar tečem za »gušt« ali kar tako malo, ker drugega nimam početi, pa razmišljam tako nepovezano, da doma nimam pojma ali imam »spucano« glavo ali sem kaj premislil, se česa domislil ali celo pritekel do nekega novega spoznanja ali zaključka. Ste premišljevali kdaj o tem, o čem razmišljate, ko tečete? Če razkrijem svoja razmišljanja, ki so tako bliskovito kratka, popolnoma nepovezana, včasih zastrašujoča, nesmiselna, groteskna, smešna, dramatična in ... da, poskušal sem tudi s slušalkama v ušesih, ker se mi je to zdelo »fensi« in sem imel morje glasbe na neki miniaturni napravici, ki ni prav nič motila korakov. Ampak potem nisem slišal listja pod tekaškimi copati, žvrgolenja ptic, brnenja traktorjev in gozdne gluhote. Torej še naprej tečem sam s sabo, ločen na dneve treninga in dneve »pucanja« glave. Ko treniram, hočem imeti točen miselni nadzor nad vsakim gibom. Zato pa je trening težko početje. Ko tečem tja v en dan, pa se bliskajo prebliski ... zebe me, ogrel se bom, slabe copate imam, kdaj sem jih sploh kupil? Bom srečal spet tistega suhca v zeleni trenirki, ki teče, kot bi tekel po oblakih? Podlaga je slaba, še zdaj nisem popravil pralnega stroja, žena bo huda, no, saj bi ga, če bi ga znal, nov avto bi imel, nimam denarja, škoda denarja za avto, nič ne bom razmišljal, ker potem ne bom imel »spucane« glave, ne grem na maraton, na polmaraton bi pa šel, nikamor ne grem, drugič gresta mulca z mano, ne, potem še tega miru ne bom imel ... Torej dve povezani misli na eno temo in potem že druga misel ...