Košnja z derezami na nogah

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 22. oktober 2015 / 23:45

Na Sedučnikovi kmetiji je zaradi strmih terenov še veliko ročnega dela. Žled jim je poškodoval okrog sto kubičnih metrov drevja, voljo do kmetovanja jim jemljejo tudi napadi medveda na drobnico.

Dovje – Kmetija Pr' Sedučnik, na kateri gospodari Martin Pezdirnik skupaj z ženo Marjeto, je osamljena hribovsko gorska kmetija, na nadmorski višini 920 metrov in poldrugi kilometer od od naselja Dovje. »Od starih ljudi sem večkrat slišal, da je začetek naše kmetije na isti višini, kot je vrh zvonika cerkve v Kranjski Gori,« je dejal Martin in dodal, da je njihov najbolj oddaljen travnik na nadmorski višini 1100 metrov. Še vedno ga kosijo, večinoma s kosilnico, pri tem pa si Martin za najbolj strme dele na gojzarje pripne še dereze, da mu pri hoji za kosilnico preveč ne drsi. Spravilo je ročno, z grabljami in vilami, pomagajo si tudi s konjsko vprego.

Kmetija obsega štirideset hektarjev zemljišč, od tega je petnajst hektarjev kmetijskih zemljišč – travnikov, pašnikov in njiv, ostalo so gozdovi. Žledolom jim je lani poškodoval okrog sto kubičnih metrov gozdnega drevja, pretežno bukve. Doslej so pospravili približno polovico »polomije«, a da so lahko prišli do nje in začeli z delom, so morali zgraditi kilometer traktorske vlake. Ker poteka po ilovnatem terenu, je po deževnem obdobju težko prevozna. Brez traktorja s pogonom na vsa štiri kolesa ne bi ničesar opravili, še vedno si pomagajo tudi s cepinom in s konjem. Sekajo manj, kot bi lahko glede na možni etat, deloma tudi zaradi nizke cene. Z lubadarjem zaenkrat še nimajo težav, a jih je strah, da se bo razširil tudi v njihove gozdove.

»Les smo doslej kljub veliki ponudbi na trgu še lahko prodali, a je cena zelo padla. Hlodi bukve, primerni za drva, dostavljeni do kamionske ceste, se prodajajo po ceni 38 evrov za »kubik«,« je dejal Martin in se spomnil časov, ko je bilo kmetovo delo več vredno in kmetijski pridelki dražji. Pa danes?! »Dva tedna star teliček stane 130 evrov, to je 37 škatlic cigaret po 3,5 evra za zavojček. Če je kmet kadilec in vsak dan pokadi eno škatlico cigaret, mora za to na leto prodati šeststo kilogramov težko kobilo in še tristo kilogramov težkega žrebeta.«

Medved napada drobnico

Na kmetiji redijo deset goved, dve kobili, trinajst ovc z jagnjeti, tri ali štiri prašiče. Živino poleti tudi pasejo. »Reja drobnice nima perspektive. Zadnje čase se na našem območju redno pojavlja medved. Pred tremi leti je dve ovci pobil, dve je tako ranil, da sta se bojevali za življenje, eno jagnje je poškodoval. Lani smo eno ovco pogrešili junija, v zgodnji jeseni še štiri jagnjeta, a ne vemo, kdo je bil na delu – »medved« na štirih ali na dveh nogah. Letos v noči s 25. na 26. junij je medved na pašniku tristo metrov od doma pokončal in pojedel eno ovco, od ostalih, ki so se razbežale, smo pogrešili še pet odraslih ovc in dve jagnjeti. Odtlej je živina na paši le podnevi, čez noč pa jo dajemo v hlev,« je izkušnje z medvedom strnil Martin, ki od države še vedno pričakujejo odškodnino. Ker je kmetija vključena v enega od ukrepov za kmetijsko okoljska in podnebna plačila (KOPOP), so že sredi letošnjega julija na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja naslovili vlogo za priznanje višje sile, s katero bi opravičili zmanjšanje staleža ovc, to je izginotje osmih ovc, kar je pomembno za zagotavljanje sledljivosti živali in izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. Martina pa tudi lokalno kmetijsko svetovalko Tilko Klinar je močno presenetilo, ker so morali septembra poslati vlogo za priznanje višje sile še enkrat, tokrat na spremenjenem obrazcu, ki ga zahteva ob koncu avgusta spremenjeni odlok o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015. »Ne vem, zakaj je bilo vse podatke treba pošiljati še enkrat, ko pa jih v Ljubljani že imajo,« se sprašuje Martin, ki se boji, da so z novo vlogo zamudili rok.

Takšne birokratske zahteve jim jemljejo voljo, pa ne le te: tudi nizke cene pridelkov, vse manj vredno delo, s katerim hribovski kmet vsaj glede stroškov ne more konkurirati nižinskemu, škoda, ki jo povzročajo medved in jeleni, dedni postopek za kmetijo, ki se vleče že od leta 2006 ... »Če bi opustili kmetovanje, bi se zemljišča hitro zarasla,« je dejal Martin, ki je s polovičnim delovnim časom še zaposlen. Žena Marjeta je po stečaju tekstilnega podjetja na Jesenicah že skoraj eno leto brezposelna in ji pri teh letih slabo kaže za novo zaposlitev. Pri delu na kmetiji jima pomagata mlajša hčerka Veronika in Martinov brat Jože, občasno pa tudi starejša hčerka Lidija, ki je poročena na Primorskem.