V prepletu poklicnega z ustvarjalnim

Docent dr. Drago Papler je strokovnjak za raziskave, razvoj, kakovost in upravljanje z energijo, univerzitetni profesor, znanstveni sodelavec, publicist, literat, urednik, fotografski in video ustvarjalec. Šestdesetletnico bogatega ustvarjalnega življenja je zaokrožil na zanj značilen način, z izdajo pesniške zbirke Sopotja. Živi in ustvarja na Mlaki pri Kranju.

Po številnih knjigah na področju domoznanstva, znanstvenih monografijah in zbornikih ter strokovnih knj­igah s področja elektroenergetike je tu pred nami vaša prva pesniška zbirka. Naj rečeva šele ali končno? Pesmi namreč pišete že vsaj dve desetletji in v tem času se jih je nabralo za več zbirk.

Mogoče sem bolj znan po strokovnem in znanstvenem delu na področju energetike in ekonomije, po pedagoškem delu ter kot medijski človek po publicističnem in video ustvarjanju.

Manj znan je moj notranji svet. Svet, ko zapišem misel, esej ali pesem, v objektiv pa ujamem odseve življenja, narave in stvaritev. Pisanje je moje notranje izpovedovanje in izražanje misli, ki me tarejo, zaposlujejo in dajejo zadovoljstvo. V sebi prepletam notranje nevidne elementarne sile – »elektrončke«, ki mi dajejo nenehni izziv in polet med energetiko in znanostjo, med publicistiko in umetnostjo, med pedagogiko in mentorstvom, med ustvarjanjem in ljubeznijo. Refleksija zunanjega in notranjega doživljanja ter razmišljanja se zrcali v nastajanju pesmi. Želja vsakega ustvarjalca je, da svoja dela objavi in s tem postavi na ogled in v oceno opazovalcev in bralcev.

Najstarejša pesem Na položajih je nastala pred štiridesetimi leti, ko sem služil vojaški rok, najnovejša je haiku Ostani doma. S prispodobami si pomagam izpovedovati misli in čustva. Na drugi strani sem kot realist vpet v sodobni čas, čas hitrega razvoja, tehnologije, industrije, elektrike in napredka ter nenehnih sprememb.

Prva širša predstavitev pesmi je bila na literarnem večeru v Slomškovi dvorani v Radovljici 28. septembra lani z navdihujočem recitalom 27 pesmi iz nastajajoče zbirke pesmi, ki so jih čudovito interpretirale članice Linhartovega odra KUD Radovljica pod vodstvom Alenke Bole Vrabec. Vesel sem, da sem obeleževanje štiridesetletnice domoznanskih, medijskih, strokovno-znanstvenih in umetniških sopotij zaokrožil s prvencem, pesniško zbirko Sopotja.

V knjigi predstavljate pesmi iz desetih ciklov, od najzgodnejšega Odsevi do cikla Simboli, katerega pesmi, se mi zdi, še globlje odražajo vaš odnos do sveta. Kako ste odbrali pesmi za zbirko?

Odbral sem 132 pesmi in jih razvrstil po vsebinskih sklopih, ki si sledijo od svetlobe sonca do slovesa. Ciklus Odsev izhaja iz narave, občutij impresij zunanjega in notranjega doživljanja sebe in okolja, tudi ekologije, zavedanja nemoči pri vplivanju na rešitve in opozarjanje na intrige. Izzivi so večplastni in najštevilnejši cikel ustvarjalnega izražanja, doživljanja življenja, okolja in sveta. Impulzi so posvečeni elektriki, tehnologiji, napredku, podjetništvu. Pogledi so poučne pesmi, kjer izpovedujem odnos do življenja. V zadnjem obdobju so nastajali Haikuji in Aforizmi. Ciklus Spomini je posvečen mojim krajem in družinskim koreninam. V ciklusu Sledi so priložnostne pesmi, nekaj tudi z akrostihi, kjer prve črke vrstic ali kitic prebrane navzdol tvorijo imena ljudi, ki jim je namenjena. V zadnjem ciklusu Simboli zaokrožajo smisel, sporočila in nauke za življenje.

Zbirko dopolnjujete s svojimi fotografijami, ki so, ko gre za vaš vstop v svet umetnosti, še starejše kot pesmi. Tako ob fotografijah in pesmih pravite, da gre za vaš notranji svet, ki se razlikuje od vašega poklicnega življenja. Hkrati pa se oba svetova vendarle v marsičem povezujeta, mar ne?

Povezava energetike in kulture je sinergijska, ko se prepletata tehnična realnost in ustvarjalna izpoved.

Ujeti pogledi v naravi so mi blizu. Rad pa v fotografski aparat ujamem kakšen nenavaden, poseben motiv, prizor, detajl. Fotografijo Svet kristalov je državni selektor akademski slikar Janez Zalaznik izbral za letošnjo državno razstavo Oblo in oglato na gradu Snežnik, ki je bila na ogled od 4. septembra do 15. oktobra. Vesel sem dosežka, zlatega priznanja JSKD.

V pesniški zbirki Sopotja poglavja ločujejo izbrane fotografije, ki so povezovalni element, ki v črno-beli tehniki daje likovno ilustracijo. Umetnostni zgodovinar in likovni kritik ddr. Damir Globočnik je iz moje obsežne fotografske zbirke izbral fotografije, iz katerih sem v zadnjih treh letih pripravil sedem razstav na razstaviščih organizatorjev LIK Naklo, Sotočje Radovljica, BB Kranj, Elektro Gorenjska Kranj, Muzej Občine Šenčur, Cafe galerija Pungert Kranj, nekaj posebnega pa je bila letošnja razstava Upodobljene rime dvajsetih ustvarjalcev v Naklem, ki so ilustrirali pesmi.

Poti ustvarjalnosti in poti življenja pa niso ravne, temveč se vijejo včasih oblo, drugič oglato. Tako se umetniško izražanje in večplastna poklicna dejavnost prepletata. Pesem Vmesni čas, ki je na zadnji strani pesniške zbirke, je kar primerna prispodoba za čas, ki ga doživljam, čas dosežkov in srečnih naključij, v zadnjem letu pa so me presenetile čudne in nepredvidljive odločitve. Izzivi v življenju mi dajejo smisel ustvarjanja in bivanja. Sopotja življenja me vodijo k cilju po različnih poteh.

Blizu vam je narava v vseh pogledih, od gora do morja, jutranjega svita do sončnega zahoda, največkrat imate v mislih podeželje, poudarjate delavnost in vztrajnost …

Delo in vztrajnost sta lastnosti, ki vlivata upanje in tudi tolažbo. Moja poklicna dvopolnost plusa in minusa me spremlja že od srednješolskih let, ko sem urejal glasilo Plus – minus. Preklapljam med naravo in elektroenergetiko, med podeželjem in starimi mestnimi ulicami, med literaturo in analitiko, med umetnostjo in gradnjo, med umskim in fizičnim delom. Na Mlaki pri Kranju, kjer živim in ustvarjam, vse leto poteka projekt Gorki 2 z gradnjo komunalnih infrastrukturnih naprav. Vzporedno sem se lotil svojega projekta pri prenovi hiše in urejanju okolice. Toliko, kot sem letos prekopal, že dolgo časa nisem. Fizično delo me pomirja, sprosti misli in daje protiutež poslu, strokovnemu, raziskovalno-znanstvenemu in pedagoškemu delu, ki poteka v spremenjenih razmerah na daljavo.

Dve pesmi sta bili deležni uglasbitve ...

S pesmima Iz gnezda v svet smo poleteli in Kranjica sem lani junija sodeloval na prvem literarnem večeru Pesmi iz domačega predala v Dupljah in na dveh literarnih ustvarjalnicah. Pesmi sem dal Marku Kavčiču, profesorju glasbe in zborovodju na Osnovni šoli Naklo, ki je izbral pesmi Štirideset let in Novoletne lučke. Skomponiral je glasbo, aranžmaje pa je prispeval njegov sin Jure Kavčič, absolvent Akademije za glasbo. Šanson Štirideset let je hvalnica elektroenergetskemu napredku in tehnološkemu razvoju, kjer so generacije, ki jim pripadam, vztrajale na delovni poti z zanosom, uspehom in zgledom. Motiv ameriškega ljudskega napeva Christmas pričara praznično božično vzdušje na moje besedilo Novoletne lučke, za katero bomo v okrašenem Kranju z Duetom Jure in Marko Kavčič v Produkciji DPapler'S posneli videospot. Javna predstavitev pesniške zbirke Sopotja v Layerjevi hiši v Kranju je bila zaradi epidemije covida-19 preložena na kasnejši čas.

Ste v zadnjih dneh zapisali kakšen verz, posneli kakšno fotografijo?

Barvita jesen in živahnost vnukov sta ponudili motive za pesniško in fotografsko ustvarjanje. Z vnuki podoživljam mladost, čas, ki bi ga rad ustavil, pa vse prehitro odhaja.