Les zelena prihodnost

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 14. november 2020 / 16:33

»Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen,« je na prvem Dnevu slovenskega lesarstva poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Cilj je povečati količine doma predelanega lesa, in sicer v izdelke z visoko dodano vrednostjo in pri gradnji, kar prinaša tudi t. i. zelena delovna mesta.

Ljubljana – Pod naslovom Les – naša zelena prihodnost sta ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javna agencija Spirit Slovenija minulo sredo pripravila prvi Dan slovenskega lesarstva, strokovni dogodek slovenske lesne industrije, ki je zaradi trenutnih epidemioloških razmer potekal virtualno. Minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da je lesnopredelovalna industrija za Slovenijo izrednega, strateškega pomena. Zadovoljen je, da v zadnjih letih beleži pozitivne trende. V obdobju 2010–2019 se je število podjetij v lesni industriji povečalo za 14 odstotkov; trenutno jih je 2500 in imajo 13 tisoč zaposlenih. Prihodki od prodaje so se povečali za 35 odstotkov na milijardo in pol, sicer pa vse panoge, povezane z lesom, skupaj dosegajo okoli 2,6 milijarde evrov letnih prihodkov. »Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen – tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti kakor tudi z vidika širšega družbenega pomena,« je poudaril minister.

V Sloveniji letno priraste devet milijonov kubičnih metrov lesa. Lani je bilo posekanega 5,3 milijona 'kubikov', od tega smo ga doma predelali le dva milijona kubičnih metrov, ostalo pa izvozili, kar je preveč, je opozoril direktor direktorata za lesarstvo pri gospodarskem ministrstvu Danilo Anton Ranc. Razvoj lesne industrije podpirajo z različnimi aktivnostmi in razpisi. Ta čas poteka razpis za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu v vrednosti 8,2 milijona evrov. Vlada je med prioritetne strateške naložbe uvrstila tudi sedem lesnopredelovalnih centrov, katerih skupna vrednost presega 140 milijonov evrov. Ranc je povedal tudi, da posodabljajo uredbo, s katero naj bi v javnih stavbah spet predvideli 30-odstotni delež lesa. Cilji v novi Slovenski industrijski strategiji 2021–2030 so tudi povečati količine doma predelanega lesa na tri milijone kubičnih metrov letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde evrov in število zaposlenih na vsaj 15 tisoč. Ključna je večja predelava lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo in pri gradnji, kar prinaša tudi t. i. zelena delovna mesta, je pojasnil Ranc. Želijo si tudi dvigniti delež lesenih stavb v Sloveniji na vsaj na 15 odstotkov in s predelavo v končne izdelke znižati toplogredne pline za okoli devet milijonov ton letno.

Agencija Spirit Slovenija je za promocijske aktivnosti s področja lesa letos namenila dobrih 200 tisoč evrov, prihodnje leto pa bodo pristopili k oblikovanju promocijske kampanje za les. »To je še zlasti aktualno v času, ko smo soočeni s pandemijo. Slovenija ima s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za izhod iz gospodarske in okoljske krize,« je prepričan v. d. direktorja agencije Tomaž Kostanjevec.

Na dogodku je poleg strokovnih predavanj domačih in tujih predavateljev ter virtualnih mednarodnih poslovnih srečanj med podjetji s področja pohištva, lesene gradnje in opreme potekala tudi okrogla miza Priložnosti zelene industrije. Sodelujoči so ugotavljali, da bo za razvoj zelene industrije oz. večji preboj na področju slovenske lesne industrije treba zmanjšati izvoz hlodovine, povečati predelavo lesa v Sloveniji, najprej v polizdelke in nato v končne lesne izdelke z visoko dodano vrednostjo, ter okrepiti prizadevanja za doseganje večje ozaveščenosti širše javnosti o prednostih lesa in lesenih izdelkov.

Dan lesarstva so sklenili z razglasitvijo nagrajencev natečaja za naj leseno gradnjo 2020 za objekte, zgrajene v zadnjih petih letih. V različnih kategorijah so bili nagrajeni tudi objekti na Gorenjskem: stanovanjska hiša v Poljanah, Blok Karantanika v Domžalah, stanovanjsko apartmajsko naselje Podbreg v Kranjski Gori in Tržnica Medvode.