Organizatorji razstave in gostje s predsednikom Slovenskega društva Edinost Škofiče Mitjo Rovškom, županom Škofič Valentinom Happejem in kuratorko razstave Brigitte Entner (drugi, tretji in četrta z desne)

Škofiče, nekdaj slovenska vas

Zgodba o Škofičah (Schiefling), ki je središče občine z enakim imenom in dobrimi 2660 prebivalci – leta 1910 jih je bilo le dobrih 1200 –, je ena od mnogih zgodb iz krajev v južnem delu Koroške, v katerih se je v zadnjih stotih letih številko slovensko govorečih dramatično zmanjšalo. Leta 1910, torej pred sto desetimi leti, jih je bilo 94,2 odstotka (!), leta 2001, ko je bilo na Koroškem zadnje ljudsko štetje, pa jih je bilo še 5,8 odstotka. Danes jih je gotovo še manj, vendar je slovenščina v 14 vaseh, ki tvorijo občino, slišana. V nekaterih koroških krajih o umiranju slovenske besede ne slišijo, ne govorijo radi in se tudi ne sprašujejo, zakaj so se te številke v dobrih stotih letih tako spremenile.

Škofiče so glede tega izjema. Slovensko prosvetno društvo Edinost, ki ga vodi Mitja Rovšek, je podatke o dramatičnem upadanju števila slovensko govorečih občanov, kar je posledica mnogih dejavnikov, tudi priseljevanja ljudi iz Avstrije, Nemčije in drugih držav Evropske unije, vzelo resno in predlagalo krepitev vzajemnosti in medsebojnega zaupanja med slovensko in nemško govorečimi občani in njihovimi društvi z razstavo o 120-letni zgodovini Škofič s stališča jezika in kulture, razvoja demokracije, kulture spominjanja in migracij. Predlog slovenskega društva sta moralno in gmotno podprla občina in njen župan Valentin A. Happe iz koroške ljudske stranke. Sobivanje dveh narodnostnih skupnosti terja strpnost in odgovornost, je povedal ob tem župan. Razstavo z naslovom »Na poti skozi čas/Sprach, Kultur, Raum&Zeit« so odprli v soboto kot eno od zadnjih, vendar odmevnejših prireditev v okviru praznovanja 100. obletnice koroškega plebiscita. Njena kuratorka je zgodovinarka mag. Brigite Entner. Odprtje je spremljal dvojezični kulturni program, v katerem sta sodelovala Kvartet Demonda in tamburaška skupina Starabanda, ki deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva Edinost.

Razstava ni strnjena na enem mestu, ampak je 22 panojev postavljenih v 14 krajih občine, dostop do njih pa je mogoč tudi preko kode QR. Na interaktivnem zemljevidu Slovenskega prosvetnega društva Edinost je mogoče poiskati tudi zgodovinska, hišna in ledinska imena in poslušati njihov zvočni posnetek v regionalnem narečju. Razstava bo na ogled do konca oktobra.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / / 10:44

Namesto čistilne naprave bodo zgradili kanalizacijo

Država se bo v prihodnjih tednih na območju Črne lotila preplastitve ceste, ki vodi na Črnivec, občina pa bo hkrati pod cesto položila kanalizacijo, ki bo odpadne vode odpeljala vse do centralne čisti...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...