Spominu na marca preminulo Alenko Bole Vrabec so se v Radovljici poklonili v petek s kulturno prireditvijo na Vurnikovem trgu pred knjižnico. / Foto: Gorazd Kavčič

V spomin Alenki Bole Vrabec

Radovljica se je v petek zvečer poklonila spominu na marca preminulo rojakinjo, dramsko igralko, režiserko in igralko Alenko Bole Vrabec. Spominsko kulturno slovesnost so pripravili na Vurnikovem trgu pred radovljiško knjižnico.

Radovljica – V Radovljici so v petek zvečer na Vurnikovem trgu pred knjižnico pripravili kulturno slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec, radovljiški dramski igralki, režiserki, prevajalki, direktorici in umetniški vodji v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorki kulturnega življenja.

»Njena ustvarjalna energija, ideje in svetovljanstvo so brez primere tako v našem okolju kot širše. Močno se zavedamo njenega življenjskega prispevka k razvoju kulture v radovljiški občini in uveljavitvi Linhartovega mesta kulture. Njen opus tako na profesionalnem področju kot na področju ljubiteljske kulture pa je pomembna dediščina in navdih še za mnoge generacije kulturnih ustvarjalcev,« je v nagovoru poudaril župan Radovljice Ciril Globočnik.

V Kranju rojena Bole Vrabčeva se je v Radovljico preselila v začetku sedemdesetih, ko je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Desetletja dolgo je bila tudi sodelavka Gorenjskega glasa, v zadnjih letih kot avtorica priljubljenih kolumn z naslovom Mizica, pogrni se, v katerih je iskrivo prepletala svojo strast do umetnosti, potovanj in kulinarike.

Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Bila je tudi dolgoletna predsednica Kulturno-umetniškega društva Radovljica in Turističnega društva Radovljica. V okviru KUD Radovljica je ustanovila Linhartov oder, ki se je s komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi prvič predstavil v letu 1977. Z Linhartovim odrom je ustvarila številne predstave, literarne večere, kulturne dogodke, občinske proslave ...

Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi so nobelovci Gabriel García Márquez, Angel Asturias, José Saramago in Camilo José Cela.

Neizmerno življenjsko energijo Alenke Bole Vrabec ter njene izjemne dosežke na področju umetnosti in kulture je v slikovitem nagovoru opisala slavnostna govornica, dramska igralka in pisateljica Maja Gal Štromar. Spored slovesnosti pa so sooblikovali številni profesionalni in ljubiteljski ustvarjalci, s katerimi je v desetletjih svojega bogatega umetniškega dela Alenka Bole Vrabec sodelovala: Linhartov oder in Harmonikarski orkester KUD Radovljica, operni solist Ivan Andres Arnšek, dramska igralca Vesna Jevnikar in Borut Veselko ter režiser in scenarist slovesnosti Rok Andres.

V septembru sta v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica odprti žalna knjiga in razstava, posvečena Alenki Bole Vrabec.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 24. december 2007 / 07:00

Na oknih fotografije kranjskih cerkva

Kranj - Okna v nekdanjem gospodarskem poslopju župnije Kranj so zaradi vandalizma zazidali, kranjski župnik, dekan in prelat Stanislav Zidar pa je prišel na idejo, kako bi pozida...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Zveličana norost

V starem Rimu so imeli navado, da so s prazniki počastili norost. Sedemnajsti december, denimo, je bil rezerviran za saturnalije, praznik na čast bogu Saturnu, ki so se do danes ohranile...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Roman v risbi in besedi

Craig Thompson, Odeje

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

20 + G + M + B + 07

Gašper, Miha in Boltežar ali sveti trije kralji, katerih dan praznujemo 6. januarja, ponekod še danes obiščejo domove in voščijo srečno novo leto ...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Med sosedi

Na avstrijskem Koroškem so se rodili številni ugledni Slovenci, ki jih, žal, v Sloveniji premalo poznamo. Ena takih je dr. Angela Piskernik, ki se je rodila 27. avgusta leta 1886...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Punčko je za celo popoldne pustil na zadnjem sedežu avta