V spomin Alenki Bole Vrabec
Radovljica se je v petek zvečer poklonila spominu na marca preminulo rojakinjo, dramsko igralko, režiserko in igralko Alenko Bole Vrabec. Spominsko kulturno slovesnost so pripravili na Vurnikovem trgu pred radovljiško knjižnico.
Radovljica – V Radovljici so v petek zvečer na Vurnikovem trgu pred knjižnico pripravili kulturno slovesnost v spomin Alenki Bole Vrabec, radovljiški dramski igralki, režiserki, prevajalki, direktorici in umetniški vodji v številnih amaterskih gledališčih in gledaliških skupinah ter organizatorki kulturnega življenja.
»Njena ustvarjalna energija, ideje in svetovljanstvo so brez primere tako v našem okolju kot širše. Močno se zavedamo njenega življenjskega prispevka k razvoju kulture v radovljiški občini in uveljavitvi Linhartovega mesta kulture. Njen opus tako na profesionalnem področju kot na področju ljubiteljske kulture pa je pomembna dediščina in navdih še za mnoge generacije kulturnih ustvarjalcev,« je v nagovoru poudaril župan Radovljice Ciril Globočnik.
V Kranju rojena Bole Vrabčeva se je v Radovljico preselila v začetku sedemdesetih, ko je delovala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve v letu 2005 pa direktorica Linhartove dvorane Radovljica. Desetletja dolgo je bila tudi sodelavka Gorenjskega glasa, v zadnjih letih kot avtorica priljubljenih kolumn z naslovom Mizica, pogrni se, v katerih je iskrivo prepletala svojo strast do umetnosti, potovanj in kulinarike.
Bila je predsednica Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske, selektorica Festivala gorenjskih komedijantov, selektorica festivala Čufarjevi dnevi in vse do konca članica strokovnega sveta Prešernovega gledališča v Kranju. Bila je tudi dolgoletna predsednica Kulturno-umetniškega društva Radovljica in Turističnega društva Radovljica. V okviru KUD Radovljica je ustanovila Linhartov oder, ki se je s komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi prvič predstavil v letu 1977. Z Linhartovim odrom je ustvarila številne predstave, literarne večere, kulturne dogodke, občinske proslave ...
Pomemben in obsežen je njen prevajalski opus, v katerem je največ prevodov iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi so nobelovci Gabriel García Márquez, Angel Asturias, José Saramago in Camilo José Cela.
Neizmerno življenjsko energijo Alenke Bole Vrabec ter njene izjemne dosežke na področju umetnosti in kulture je v slikovitem nagovoru opisala slavnostna govornica, dramska igralka in pisateljica Maja Gal Štromar. Spored slovesnosti pa so sooblikovali številni profesionalni in ljubiteljski ustvarjalci, s katerimi je v desetletjih svojega bogatega umetniškega dela Alenka Bole Vrabec sodelovala: Linhartov oder in Harmonikarski orkester KUD Radovljica, operni solist Ivan Andres Arnšek, dramska igralca Vesna Jevnikar in Borut Veselko ter režiser in scenarist slovesnosti Rok Andres.
V septembru sta v Knjižnici A. T. Linharta Radovljica odprti žalna knjiga in razstava, posvečena Alenki Bole Vrabec.