Hiša Vrešje – živi muzej v Krkavčah

Odkrivanje lepot slovenske Istre

V nedeljo sem se prebudila v precej sveže jutro in po hitrem preletu vremenske napovedi sem bila v hipu odločena, da se bova z Nejcem tokrat na lov za sončnimi žarki odpeljala na Primorsko. Vendar ne tisto klasično, venomer preveč obljudeno in natrpano portoroško obalo, ki ji je letos prevelika gneča ljudi odnesla še zadnji del morskega čara. Odpravila sva se na raziskovanje zaledja slovenske Istre, med samotne istrske vasice, kjer razen nekaj domačinov nisva srečala nikogar in sem se zato v lastni državici počutila kot najbolj zagreta turistka.

Izlet sva začela v Kopru, natančneje na vrtu kavarne Triglav, kjer sem Nejcu ob jutranji kavi predstavila načrt za najin izlet. Najprej sva sledila vijugasti cesti, speljani med terasastimi nasadi oljk in figovih dreves, ki naju je pripeljala do vasice Padna. Ta je znana predvsem po pridelavi olivnega olja in je tudi vključena v Oljčno pot po slovenski Istri. V središču vasi sva si ogledala majhno cerkev sv. Blaža in se sprehodila mimo galerije Božidarja Jakca, v kateri je razstavljena zbirka njegovih slik.

Izlet sva nadaljevala proti Krkavčam, ki so najbolj znane po krkavškem kamnu iz prvega stoletja pred Kristusom, v katerega je na vsaki strani izklesana človeška podoba. V vasi sva si ogledala še Hišo Vrešje – čudovito obnovljeno tradicionalno istrsko hišo, ki služi kot živi muzej, in eno najbogatejših cerkva v slovenski Istri, cerkev sv. Mihaela.

Naslednji postanek sva naredila v vasi Koštabona. Še ena značilna, majhna in samotna istrska vasica, dvignjena nad dolino reke Dragonje. Koštabona je dobro izhodišče za kolesarje in sprehajalce, ki lahko odkrivajo Istro po številnih pešpoteh, ki povezujejo okoliške vasi, sprehajalci pa si lahko ob sprehodu med vinogradi in nasadi oljk ogledajo mnoge naravne zanimivosti reke Dragonje (slap Supot) in njenih pritokov.

Imela sem dva razloga, da sem si tako zelo želela v Istro. Prvi, najbolj očiten, je bilo toplo in sončno vreme, ki ga je tisti dan primanjkovalo na Gorenjskem. Drugi, skoraj še pomembnejši, pa je bila želja, da spoznam tipično istrsko kulinariko. In res sva z Nejcem zadela žebljico na glavico in dobila zadnjo prosto mizo v gostilni Oljka, kjer sem jaz uživala v domačih fužih s tartufi, Nejc pa si je privoščil veliko porcijo ombole v testu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 28. avgust 2015 / 07:00

Popravek članka Sveti Lovrenc

V Gorenjskem glasu, v petek, 21. avgusta, se mi je pomotoma zapisalo, da kamnoseške delavnice pri Kocijančiču na Črnivcu ni več. Zadnji od treh France Kocijančič je bil rojen 1944 leta in je umrl 2...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sreda, 20. junij 2007 / 07:00

Začenja se Ostriginale

V  petek bosta notranjost in vrt pri Rdeči ostrigi v Škofji Loki za teden dni oživela. MKC pri Rdeči ostrigi namreč tam pripravlja festival Ostriginale, ki se bo ob 23. uri začel s koncertom...

Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 07:00

Selimo se v nove prostore

Oktobra bo minilo šestdeset let, odkar redno izhaja Gorenjski glas. V jubilejnem letu se je (bo) zvrstilo več prireditev, največ obiska pa pričakujemo 22. septembra v Preddvoru, kjer bomo skupaj s...

Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 07:00

Bančna previdnost pomeni prednost za varčevalce

"Da je Gorenjska banka previdna banka, pomeni prednost za varčevalce," pravi predsednik uprave Zlatko Kavčič in poudarja, da banka v zadnjih letih zaradi slabih naložb ni imela izgub. Kot pravi, so se...

Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 07:00

Slovenci vseh dežel, sprostimo se!

Zdi se, da bi nas nekateri radi še bolj sprostili. Naredili to družbo takšno, da bi bili v njej manj vpeti in napeti. A bojim se, da sproščenosti človeku ne morejo dati ne stranke ne vlada ne država,...

Gorenjska / sreda, 20. junij 2007 / 07:00

V Buzuniji posredovali tudi Slovenci

Bojne skupine Evropske unije (EUBG) delujejo pod vodstvom EU na podlagi zahteve Združenih narodov, njihovo poslanstvo pa je preprečevanje konfliktov, razdvajanje sprtih strani s silo, izvajanje evakua...