Hiša Vrešje – živi muzej v Krkavčah

Odkrivanje lepot slovenske Istre

V nedeljo sem se prebudila v precej sveže jutro in po hitrem preletu vremenske napovedi sem bila v hipu odločena, da se bova z Nejcem tokrat na lov za sončnimi žarki odpeljala na Primorsko. Vendar ne tisto klasično, venomer preveč obljudeno in natrpano portoroško obalo, ki ji je letos prevelika gneča ljudi odnesla še zadnji del morskega čara. Odpravila sva se na raziskovanje zaledja slovenske Istre, med samotne istrske vasice, kjer razen nekaj domačinov nisva srečala nikogar in sem se zato v lastni državici počutila kot najbolj zagreta turistka.

Izlet sva začela v Kopru, natančneje na vrtu kavarne Triglav, kjer sem Nejcu ob jutranji kavi predstavila načrt za najin izlet. Najprej sva sledila vijugasti cesti, speljani med terasastimi nasadi oljk in figovih dreves, ki naju je pripeljala do vasice Padna. Ta je znana predvsem po pridelavi olivnega olja in je tudi vključena v Oljčno pot po slovenski Istri. V središču vasi sva si ogledala majhno cerkev sv. Blaža in se sprehodila mimo galerije Božidarja Jakca, v kateri je razstavljena zbirka njegovih slik.

Izlet sva nadaljevala proti Krkavčam, ki so najbolj znane po krkavškem kamnu iz prvega stoletja pred Kristusom, v katerega je na vsaki strani izklesana človeška podoba. V vasi sva si ogledala še Hišo Vrešje – čudovito obnovljeno tradicionalno istrsko hišo, ki služi kot živi muzej, in eno najbogatejših cerkva v slovenski Istri, cerkev sv. Mihaela.

Naslednji postanek sva naredila v vasi Koštabona. Še ena značilna, majhna in samotna istrska vasica, dvignjena nad dolino reke Dragonje. Koštabona je dobro izhodišče za kolesarje in sprehajalce, ki lahko odkrivajo Istro po številnih pešpoteh, ki povezujejo okoliške vasi, sprehajalci pa si lahko ob sprehodu med vinogradi in nasadi oljk ogledajo mnoge naravne zanimivosti reke Dragonje (slap Supot) in njenih pritokov.

Imela sem dva razloga, da sem si tako zelo želela v Istro. Prvi, najbolj očiten, je bilo toplo in sončno vreme, ki ga je tisti dan primanjkovalo na Gorenjskem. Drugi, skoraj še pomembnejši, pa je bila želja, da spoznam tipično istrsko kulinariko. In res sva z Nejcem zadela žebljico na glavico in dobila zadnjo prosto mizo v gostilni Oljka, kjer sem jaz uživala v domačih fužih s tartufi, Nejc pa si je privoščil veliko porcijo ombole v testu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sreda, 1. februar 2017 / 11:12

Zadnikar ne bo več direktor občinske uprave

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar se ni vnovič prijavil na razpis za direktorja.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Nostalgija iz Prešernovih časov

Z današnjim odprtjem razstave Kranjske gostilne v Prešernovem času se bodo v Kranju začele prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku, katerih vrhunec bo Prešernov smenj.

Zanimivosti / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Priznanja za vztrajne pohodnike

Turistično društvo Šenčur je prvič podelilo priznanja pohodnikom, ki so lani vsaj petnajstkrat obiskali Apnišče, najvišji vrh v šenčurski občini.

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Prešeren na Koroškem

Prešeren se je rodil pod Karavankami. Močno pa je bil povezan tudi z deželo in ljudmi na oni strani teh gora, s Koroško in Korošci. V Celovcu je maja 1832 opravil sodni izpit, po koroških župnijah je...

GG Plus / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Kaj je pri Prešernu gorenjskega?

Ste se kdaj vprašali, kaj je pri Prešernu najbolj gorenjskega? Njegov rod in rojstvo, pa kraj rojstva in otroštva ... V njegovih pesmih lahko najdemo tudi številne nam in njemu domače gorenjske besede...

Kronika / sreda, 1. februar 2012 / 07:00

Namesto pomoči globa in točke

Pri prometnih nesrečah prve kategorije zaradi poškodovanega vozila ni treba na policijo.