Hiša Vrešje – živi muzej v Krkavčah

Odkrivanje lepot slovenske Istre

V nedeljo sem se prebudila v precej sveže jutro in po hitrem preletu vremenske napovedi sem bila v hipu odločena, da se bova z Nejcem tokrat na lov za sončnimi žarki odpeljala na Primorsko. Vendar ne tisto klasično, venomer preveč obljudeno in natrpano portoroško obalo, ki ji je letos prevelika gneča ljudi odnesla še zadnji del morskega čara. Odpravila sva se na raziskovanje zaledja slovenske Istre, med samotne istrske vasice, kjer razen nekaj domačinov nisva srečala nikogar in sem se zato v lastni državici počutila kot najbolj zagreta turistka.

Izlet sva začela v Kopru, natančneje na vrtu kavarne Triglav, kjer sem Nejcu ob jutranji kavi predstavila načrt za najin izlet. Najprej sva sledila vijugasti cesti, speljani med terasastimi nasadi oljk in figovih dreves, ki naju je pripeljala do vasice Padna. Ta je znana predvsem po pridelavi olivnega olja in je tudi vključena v Oljčno pot po slovenski Istri. V središču vasi sva si ogledala majhno cerkev sv. Blaža in se sprehodila mimo galerije Božidarja Jakca, v kateri je razstavljena zbirka njegovih slik.

Izlet sva nadaljevala proti Krkavčam, ki so najbolj znane po krkavškem kamnu iz prvega stoletja pred Kristusom, v katerega je na vsaki strani izklesana človeška podoba. V vasi sva si ogledala še Hišo Vrešje – čudovito obnovljeno tradicionalno istrsko hišo, ki služi kot živi muzej, in eno najbogatejših cerkva v slovenski Istri, cerkev sv. Mihaela.

Naslednji postanek sva naredila v vasi Koštabona. Še ena značilna, majhna in samotna istrska vasica, dvignjena nad dolino reke Dragonje. Koštabona je dobro izhodišče za kolesarje in sprehajalce, ki lahko odkrivajo Istro po številnih pešpoteh, ki povezujejo okoliške vasi, sprehajalci pa si lahko ob sprehodu med vinogradi in nasadi oljk ogledajo mnoge naravne zanimivosti reke Dragonje (slap Supot) in njenih pritokov.

Imela sem dva razloga, da sem si tako zelo želela v Istro. Prvi, najbolj očiten, je bilo toplo in sončno vreme, ki ga je tisti dan primanjkovalo na Gorenjskem. Drugi, skoraj še pomembnejši, pa je bila želja, da spoznam tipično istrsko kulinariko. In res sva z Nejcem zadela žebljico na glavico in dobila zadnjo prosto mizo v gostilni Oljka, kjer sem jaz uživala v domačih fužih s tartufi, Nejc pa si je privoščil veliko porcijo ombole v testu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 22. november 2013 / 13:20

Adventni venčki tudi za dober namen

Kranj – V rovih pod starim Kranjem je zadnje tedne res živahno, saj bo razpoloženju ob noči čarovnic in martinovanju ta konec tedna sledil utrip čarobnosti prednovoletnega časa. Predstavili se bodo...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sobota, 10. januar 2009 / 07:00

Del Tavčarjeve ne bo enosmeren

Jesenice - Potem ko je bilo prvotno načrtovano, da bodo v okviru obnove Ceste Cirila Tavčarja na Jesenicah odsek od križišča z regionalno cesto pri slaščičarni Metuljček do križi...

Šport / sobota, 10. januar 2009 / 07:00

Zupan ostaja glavni trener

Po slabem začetku sezone in še slabših rezultatih slovenskih skakalcev na tekmah novoletne turneje je glavni trener Matjaž Zupan ponudil odstop, ki pa ga Franci Petek in drugi niso sprejeli.

Škofja Loka / sobota, 10. januar 2009 / 07:00

Za predor pravnomočno gradbeno dovoljenje

Gradbeno dovoljenje za gradnjo poljanske obvoznice od predora pod Stenom z vstopom v Puštalu in izstopom iz predora v naselju Na Dobravi je tik pred koncem leta postalo pravnomočno.

Medvode / sobota, 10. januar 2009 / 07:00

Umetni sneg bo

V Športno rekreacijskem centru Preska v Medvodah je vse pripravljeno za umetno zasneževanje tekaških prog. Čakajo le še na priklop elektrike.

Gospodarstvo / sobota, 10. januar 2009 / 07:00

LIP Bled dobil partnerja

V LIP-u Bled so se odločili podjetje razdeliti na dve družbi in 35 odstotkov programa opažnih plošč prodali avstrijskemu Hasslacherju.