Zgodbe muzejskih predmetov: Kampl za borovnice
Zrele so že prve borovnice in najbrž jih bomo mnogi nabrali vsaj nekaj za posladkat. Slovenci smo bili vedno navezani na gozd in na vse, kar nam daje.
Tudi borovnice so v preteklosti nabirali mnogi, ker so tako lahko zaslužili denar. A nabiralci so lahko prodali le lepo nabrane borovnice, tiste ta sive ali z meglico, ki so jih nabrali na roke. Številni otroci so si tako med počitnicami prislužili denar za šolske potrebščine, zvezke in knjige. Večina otrok je borovnice nabirala že pri sedmih letih.
Borovnice so šli nabirat tudi drugi, ki so potrebovali denar. Spretni so jih v eni uri nabrali liter. Nabirali so jih v manjše lončke, košarice, koške ali cajnice, ki so si jih privezali okrog pasu. Iz teh meric so borovnice stresali v večje košare, koše in jerbase. Nekatere ženske so težke košare znale nesti domov na glavi s svitkom, ki so ga naredile iz jopice, predpasnika ali praproti. Borovnice so merile v litrih, preračunavale pa so jih tudi v kilograme, saj so jih zadruge plačevale po kilogramih. Do druge svetovne vojne so borovnice odkupovali nekateri trgovci, ki so jih dobavljali večjim podjetjem za predelavo sadja in proizvodnjo pijač. Mnoge ženske so jih prodajale gospodinjam po mestih in vaseh, na tržnicah in hotelom v turističnih krajih, kot sta npr. Bled in Bohinj. Po drugi svetovni vojni pa so borovnice začele odkupovati kmetijske zadruge za izvoz v Anglijo. Leta 1956 je največ borovnic odkupila zadruga v Naklem. Izvozila je kar 28 ton prvovrstnih borovnic.
Iz borovnic so v preteklosti nekateri kuhali tudi žganje borovničevec. Bilo je zelo drago in cenjeno, z njim so postregli gostom, uživali pa so ga tudi kot zdravilo pri črevesnih težavah. Za šest litrov tega žganja so morali nabrati čez dvesto litrov borovnic. Mnogi so si pri tem pomagali z grabljicami ali kamplom, riflom, kot rečemo na Gorenjskem. Tako nabrane borovnice so bile sicer bolj mokre, a za namakanje za žganje to ni bilo pomembno. Na tak način so jih nabrali še enkrat hitreje kot na roke. Uporabljali so dve vrsti kamplov. S prvim, ki je bil podoben manjšim grabljicam, so borovnice smukali ali kamplali z borovničevja na podstavljeno rešeto. Z drugim tipom kampla, ki je bil podoben zabojčku ali vevnici z zobmi, pa so borovnice kamplal v sam kampl, malo potresli in popihali, da so odstranil listke in smeti.
Borovničevega žganja že dolgo ne kuhajo več. Marsikdo pa še nabira borovnice z grabljicami, ker gre hitreje. Danes borovnice večinoma nabiramo za lastne potrebe. V gozd gremo za sprostitev in razvedrilo, z nabiranjem borovnic pa združimo prijetno s koristnim.