Ko reševalci obtičijo v zastoju

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 25. junij 2012 / 06:00

Globa za nepravilno vožnjo po avtocesti znaša 150 evrov, za nepravilno ustavljanje oziroma onemogočanje poti reševalnim vozilom pa dvesto evrov.

Kranj - V zadnjem času se je na gorenjski avtocesti zgodilo več prometnih nesreč, zaradi katerih so nastali zastoji, v katerih so zaradi neupoštevanja pravil drugih voznikov obtičali tudi policisti, gasilci in reševalci, ki so hiteli na kraj nesreče.

Tudi sicer je poznavanje pravil vožnje po avtocesti med vozniki zelo slabo, opozarja Aljoša Jazbec iz Sektorja uniformirane policije na Policijski upravi Kranj. Za vožnjo po avtocesti morajo vozniki uporabljati desni, vozni pas, medtem ko je levi, prehitevalni pas namenjen zgolj prehitevanju, ki ga je treba opraviti čim hitreje in se po njem takoj vrniti nazaj na vozni pas. »V praksi pa ugotavljamo, da vedno več voznikov prehitevalni pas uporablja za samo vožnjo. S tem povzročajo zastoje na avtocesti, saj onemogočajo prehitevanje, hkrati pa v primeru zastoja na avtocesti zasedejo prehitevalni pas. Ob tem se v zastojih še nepravilno razvrstijo in onemogočijo reševalnim vozilom prihod na kraj nesreče,« razlaga Jazbec. V primeru zastoja na avtocesti je namreč zelo pomembno, da se vozniki pravilno razvrstijo: med voznim in prehitevalnim pasom morajo pustiti dovolj prostora, da omogočijo reševalnim vozilom vožnjo med kolonoma. Vozniki na voznem pasu se morajo torej v zastoju umakniti skrajno desno, vozniki na prehitevalnem pasu pa skrajno levo. Odstavni pas mora ostati izpraznjen. Globa za nepravilno vožnjo po avtocesti znaša 150 evrov, za nepravilno ustavljanje oziroma onemogočanje poti reševalnim vozilom pa dvesto evrov.

»Pomembno je tudi, da potniki na avtocesti v takih primerih ne izstopajo iz vozila, razen tistih, ki so v neposredni bližini nesreče in lahko pomagajo ponesrečenim. A tudi ti se morajo pred izstopom iz vozila dobro prepričati, ali to lahko storijo varno oziroma da ne izstopijo na vozišče ravno v trenutku, ko po njem peljejo reševalna vozila. Obvezno si morajo nadeti odsevni jopič, na kraj nesreče pa je treba iti ob skrajnem robu vozišča, če je mogoče, pa zunaj vozišča ali za varovalno ograjo. Če zapustite vozilo, morate v njem pustiti kontaktne ključe, da ga lahko reševalci po potrebi umaknejo. Enako velja tudi ob ustavitvi in zapustitvi vozila v predorih,« pojasnjuje Jazbec.

»Zaradi nepravilnega ravnanja voznikov ob zastojih na avtocesti se lahko časovno podaljša intervencijska pot reševalcev, ker pa sekunde rešujejo življenja, je pomoč za ranjene v nesreči lahko prepozna,« trka Jazbec na srca voznikov. Kako pomembno je pustiti dovolj prostora na sredini voznega in prehitevalnega pasu, najbolje vedo gasilci, saj reševalno opremo peljejo v tovornih vozilih, ki so skupaj z ogledali široka 2,85 metra. »Ne moremo si predstavljati, da se intervencijsko vozilo znajde v neizhodnem položaju, ujeto med vozila. Kako bomo težko reševalno opremo spravili na kraj nesreče, ki je lahko oddaljen tudi kilometer? Kako bomo pomagali ranjenim? Ne dovolimo si kasneje zastavljati vprašanj, kako, zakaj, ali se res ni dalo …..?!« opozarja Andrej Štremfelj, vodja izmene v Gasilsko reševalni službi Kranj.

Policija še opozarja, da je vožnja po avtocesti zaradi hitrosti specifična in zahteva od voznika posebno zbranost. Hitrost je treba prilagoditi voznim razmeram, hkrati pa paziti na dovolj veliko varnostno razdaljo za drugimi vozili, saj je pot ustavljanja zaradi hitrosti daljša. Pri hitrosti 130 km/h na primer znaša okoli 130 metrov, če je vozišče mokro, pa se podaljša na dvesto metrov.