Majda Grošelj

Nedeljski gugalnik za samske in osamljene

Majda Grošelj je pred leti razveseljevala poslušalce Radia Veseljak v oddaji Nedeljski gugalnik. Pravi, da je v trinajstih letih »sparčkala« več kot tristo parov. Zdaj oddaje ni več, vendar gospa z izjemno privlačnim glasom v voditeljskih vodah še ni rekla zadnje besede.

Majda Grošelj živi v Šenčurju. Kadar se v prostem času ne ukvarja z vrtom oziroma kuhanjem in vlaganjem zelenjave in sadja (kar izjemno rada počne), se posveča vnučkoma. Poleg redne zaposlitve kot poslovodja v trgovini pa največ časa nameni svojemu največjemu veselju: voditeljstvu.

Trenutno jo lahko spremljate kot voditeljico večernih poročil na Gorenjski televiziji, včasih naredi tudi kakšen novinarski prispevek, kar ji je sploh v veselje. Njena moderatorska pot pa se je začela na Radiu Veseljak pred 15 leti.

Ko so v tistem času iskali nove voditelje, se je prijavila na avdicijo. Na koncu so jo izbrali in ostala je dolgih 13 let. Najprej je brala osmrtnice, nedeljska voščila, delala v jutranjem, dopoldanskem programu, kasneje tudi večernem. Takratni urednik Franci Peternelj jo je – kot pravi Majda – glasovno prepoznal že v času avdicije. Tako ni trajalo dolgo, da je Majda dobila svojo večerno oddajo, namenjeno samskim in osamljenim. Imenovala se je Nedeljski gugalnik. »Bila sem Marjan Kralj Radia Veseljak,« se hudomušno izrazi. Po eni strani je izjemno hvaležna, da je počela nekaj, kar se je dejansko dotaknilo številnih ljudi. »Poslušali so me tako 18-letniki kot starejši – najstarejši je bil star 88 let. Ogromno je bilo poslušalcev iz tujine, Slovencev, ki živijo v tujini. Bili so iz Kanade, Avstralije, Amerike …, celo iz Dubaja,« pripoveduje. Z marsikom je še vedno v stikih, doda. Po drugi strani pa je bilo njeno delo včasih lahko nehvaležno, saj se je zgodilo tudi, da jo je v večernih urah, ko je zaključila delo, pred vrati pričakal kakšen nezadovoljen poslušalec. V času, ko je vodila oddajo Nedeljski gugalnik, se je namreč izkazalo, da je Majda prava ženitna posrednica. Povezala je kar lepo število parov. Razloži: »Oddaja je bila le v etru. Vsako nedeljo zvečer pa so po elektronski pošti pošiljali oglase in očitno sem čutila, katere osebe bi šle skupaj. Med tednom sem imela pa potem še odprto linijo zunaj etra, da so si izmenjali telefonske številke tisti, ki so se želeli spoznati. V 13 letih sem skupaj spravila več kot tristo parov, kar je kar podvig. Ni pa bilo ravno enostavno.« Nadaljuje, da jo še danes nekateri med njimi obiščejo. Rodilo se je tudi sedem otrok – za to številko ve. Bila je krstna botra, poročna priča, z nekaterimi se še dobiva. Menda je bila to najbolj poslušana oddaja nasploh na Veseljaku, na glas razmišlja. V tistem času je radio organiziral tudi plese za samske in osamljene in v tem sklopu ji je uspelo doseči, da se je našlo deset parov. »Še danes so skupaj,« ponosno pove. Za Majdin glas pravijo, da je poseben, da se ljudi dotakne. V preteklosti so ga primerjali z glasom Mojce Blažej Cirej. Je pa v času, ko je delala na radiu, Majda doživela še eno zanimivo dogodivščino. Na radiu jo je namreč slišal vodja dolenjskega narodno-zabavnega ansambla Čudežni dečki in se odločil, da bo prav ona z njimi nekoč pela. In je res. Majda pravi, da je v daljni preteklosti, ko še ni imela dvajset let, sicer res že malo prepevala, vmes pa potem niti ne. »Posneli smo pet videospotov, pet čudovitih melodij. Takrat smo nastopali pod imenom Čudežni dečki in Majda Grošelj.«

Kot številni, ki jim vodenje prireditev, koncertov, piknikov ... predstavlja delo ali le veselje, si seveda tudi Majda želi, da bi se stanje v zvezi s covidom-19 počasi začelo umirjati in bi se svet prireditev vrnil v stare tirnice ali vsaj v prilagojene, če ne gre drugače. Prizna, da tovrstno udejstvovanje kar precej pogreša.

Vesela je, da je njena osebna zgodovina lepa, polna doživetij. A čeprav gredo leta dalje, poudari, da še ni rekla zadnje besede in da se bo za radijski mikrofon zagotovo še vrnila. Bo spet »parčkala« samske s pomočjo radijskega etra? Na odgovor na to vprašanje bomo pa morali še malce počakati ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. december 2014 / 13:36

Delnica je bila podcenjena

Kranjski avtobusni prevoznik Alpetour – Potovalna agencija, ki v zadnjem obdobju zelo dobro posluje, je v postopku prodaje, kar je najbrž tudi glavni razlog za dvig borzne vrednosti njegovih delnic. T...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sobota, 24. september 2016 / 15:30

Humanitarno tekmovanje v ulični telovadbi

Kamnik – Člani skupine Street Workout Kamnik pripravljajo nov dobrodelni dogodek, s katerim tokrat želijo pomagati dvojčkoma Eneju in Anžetu Strazbergerju. »Ker ni vsem dano, da lahko kot mi vsak d...

Tržič / sobota, 24. september 2016 / 14:39

Dan tržiških planincev

Lom pod Storžičem – Planinsko društvo (PD) Tržič to nedeljo od 9. ure dalje pripravlja Dan tržiških planincev pri planinskem domu pod Storžičem. Dan bo namenjen planinskim pohodom, gorskemu kolesar...

Gospodarstvo / sobota, 24. september 2016 / 12:07

Dražba plemenskih jagnjic

Solčava – Ta konec tedna bo na Solčavskem Festival ovčje volne Bicka, v okviru katerega bo Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme pripravilo v nedeljo tudi prvo licitacijo plemenskih jagnjic t...

Kamnik / sobota, 24. september 2016 / 12:04

Blagoslovili bodo novo mrliško vežico

Podgorje – Krajevna skupnost Podgorje vabi na odprtje in blagoslov nove mrliške vežice v Podgorju ter na blagoslov novega križa in prenovljenega krožišča. Praznovanje, ki bo v nedeljo, se bo začelo...

Kamnik / sobota, 24. september 2016 / 12:00

Dan odprtih vrat muzeja starih sadnih sort

Tunjice – Člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice vabijo v nedeljo, 25. septembra, med 9. in 18. uro na dan odprtih vrat svojega muzeja starih sort na Prevali (ob cesti Tunjice–Komenda). Ob 14....