Vila Bled

Vila Bled skozi čas (1)

Blejska lepotica v Mlinem, ki še vedno vztraja

Cesta svobode vas na Bledu pripelje do Vile Bled. Gorenjci se o njej pogovarjamo redko, še manjkrat zaidemo vanjo, razen mogoče iz radovednosti, ko turistično obiščemo Bled ali nas premami želja, da bi spili kavo na terasi z enim najlepših pogledov na otok. Ker je kulinarika Vile po novem delo Grega Rozmana, ki ga poznamo tudi z Okusov Radol'ce in malih zaslonov, kakšni dve leti pa je kuharski mojster brdske kulinarike, se kdo odloči in pride v Vilo tudi samo kaj pojest.

Večina Vilo Bled še vedno imenuje Titova vila, njena zgodovina pa sega v leto 1883 in še dlje. Pred omenjeno letnico je na mestu današnje Vile Bled stalo gospodarsko in upravno poslopje otoškega gospostva. Potem je avstrijski plemič knez Ernest Windischgrätz zgradil velik dvonadstropni dvorec s stolpiči, ki je spominjal na angleške vile. Zelo odmeven je bil obisk njegovega sina Otta, ki se je leta 1902 poročil s cesarjevo vnukinjo Elizabeto; in prva postaja njunega poročnega potovanja je bil Bled, kjer sta na dvorcu preživela nekaj dni.

Vila je bila v lasti družine Windischgrätz do leta 1922, ko so jo prodali Aleksandru Karađorđeviću, mlademu, ravno poročenemu kralju novonastale države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova žena kraljica Marija in njuni trije otroci so oboževali Bled in so v vili preživljali poletja. Najmlajši, princ Andrej, je bil celo rojen v njej. To so bili časi, ko je bil Bled mondeno letovišče in so tu dopustovali člani romunske, grške in angleške kraljeve družine.

Dvorec so takrat poimenovali po znameniti bitki Suvobor. Zraven njega pa so kasneje načrtovali gradnjo še ene, nove vile, za katero je načrte izdelal Jože Plečnik. Vendar so bili do Aleksandrove smrti leta 1934 izdelani samo tridesetmetrski stebri nad jezerom, na katerih stoji danes Paviljon Belvedere. Tito je tu na čajankah, ob konjaku in cigarah, gostil svetovne kronane glave, predsednike in tedanje slavne osebnosti. V zadnjih letih pa v poletnem času obratuje kot kavarna, ki obiskovalce razvaja z izbrano gostinsko ponudbo in od koder se ponuja izjemen pogled na Blejsko jezero

Po Aleksandrovi smrti so podrli staro zgradbo, dvorec Suvobor, in na njenem mestu začeli graditi novo po načrtih arhitekta Danila Fürsta, toda prehitela jih je druga svetovna vonja. Jugoslovanska kraljeva družina je zapustila državo, se pa gradnja zato ni ustavila. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 07:00

Obtožena se nista pogodila s tožilko

Na predobravnavnem naroku sta se Edvard Jurjevec in Martin Odlazek, ki sta obtožena v zvezi s prodajo delnic Gorenjskega tiska, izrekla za nedolžna.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...