Vila Bled

Vila Bled skozi čas (1)

Blejska lepotica v Mlinem, ki še vedno vztraja

Cesta svobode vas na Bledu pripelje do Vile Bled. Gorenjci se o njej pogovarjamo redko, še manjkrat zaidemo vanjo, razen mogoče iz radovednosti, ko turistično obiščemo Bled ali nas premami želja, da bi spili kavo na terasi z enim najlepših pogledov na otok. Ker je kulinarika Vile po novem delo Grega Rozmana, ki ga poznamo tudi z Okusov Radol'ce in malih zaslonov, kakšni dve leti pa je kuharski mojster brdske kulinarike, se kdo odloči in pride v Vilo tudi samo kaj pojest.

Večina Vilo Bled še vedno imenuje Titova vila, njena zgodovina pa sega v leto 1883 in še dlje. Pred omenjeno letnico je na mestu današnje Vile Bled stalo gospodarsko in upravno poslopje otoškega gospostva. Potem je avstrijski plemič knez Ernest Windischgrätz zgradil velik dvonadstropni dvorec s stolpiči, ki je spominjal na angleške vile. Zelo odmeven je bil obisk njegovega sina Otta, ki se je leta 1902 poročil s cesarjevo vnukinjo Elizabeto; in prva postaja njunega poročnega potovanja je bil Bled, kjer sta na dvorcu preživela nekaj dni.

Vila je bila v lasti družine Windischgrätz do leta 1922, ko so jo prodali Aleksandru Karađorđeviću, mlademu, ravno poročenemu kralju novonastale države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova žena kraljica Marija in njuni trije otroci so oboževali Bled in so v vili preživljali poletja. Najmlajši, princ Andrej, je bil celo rojen v njej. To so bili časi, ko je bil Bled mondeno letovišče in so tu dopustovali člani romunske, grške in angleške kraljeve družine.

Dvorec so takrat poimenovali po znameniti bitki Suvobor. Zraven njega pa so kasneje načrtovali gradnjo še ene, nove vile, za katero je načrte izdelal Jože Plečnik. Vendar so bili do Aleksandrove smrti leta 1934 izdelani samo tridesetmetrski stebri nad jezerom, na katerih stoji danes Paviljon Belvedere. Tito je tu na čajankah, ob konjaku in cigarah, gostil svetovne kronane glave, predsednike in tedanje slavne osebnosti. V zadnjih letih pa v poletnem času obratuje kot kavarna, ki obiskovalce razvaja z izbrano gostinsko ponudbo in od koder se ponuja izjemen pogled na Blejsko jezero

Po Aleksandrovi smrti so podrli staro zgradbo, dvorec Suvobor, in na njenem mestu začeli graditi novo po načrtih arhitekta Danila Fürsta, toda prehitela jih je druga svetovna vonja. Jugoslovanska kraljeva družina je zapustila državo, se pa gradnja zato ni ustavila. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 3. oktober 2017 / 07:46

Drevesa ovili v pletenine

Nekaj dreves na kamniški tržnici in ob zdravstvenem domu te dni krasijo rožnate pletenine. Gre za akcijo Združenja Europa Donna Slovenija, s katero ozaveščajo o raku dojk in se ji bodo v teh dneh prid...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.