Vila Bled

Vila Bled skozi čas (1)

Blejska lepotica v Mlinem, ki še vedno vztraja

Cesta svobode vas na Bledu pripelje do Vile Bled. Gorenjci se o njej pogovarjamo redko, še manjkrat zaidemo vanjo, razen mogoče iz radovednosti, ko turistično obiščemo Bled ali nas premami želja, da bi spili kavo na terasi z enim najlepših pogledov na otok. Ker je kulinarika Vile po novem delo Grega Rozmana, ki ga poznamo tudi z Okusov Radol'ce in malih zaslonov, kakšni dve leti pa je kuharski mojster brdske kulinarike, se kdo odloči in pride v Vilo tudi samo kaj pojest.

Večina Vilo Bled še vedno imenuje Titova vila, njena zgodovina pa sega v leto 1883 in še dlje. Pred omenjeno letnico je na mestu današnje Vile Bled stalo gospodarsko in upravno poslopje otoškega gospostva. Potem je avstrijski plemič knez Ernest Windischgrätz zgradil velik dvonadstropni dvorec s stolpiči, ki je spominjal na angleške vile. Zelo odmeven je bil obisk njegovega sina Otta, ki se je leta 1902 poročil s cesarjevo vnukinjo Elizabeto; in prva postaja njunega poročnega potovanja je bil Bled, kjer sta na dvorcu preživela nekaj dni.

Vila je bila v lasti družine Windischgrätz do leta 1922, ko so jo prodali Aleksandru Karađorđeviću, mlademu, ravno poročenemu kralju novonastale države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova žena kraljica Marija in njuni trije otroci so oboževali Bled in so v vili preživljali poletja. Najmlajši, princ Andrej, je bil celo rojen v njej. To so bili časi, ko je bil Bled mondeno letovišče in so tu dopustovali člani romunske, grške in angleške kraljeve družine.

Dvorec so takrat poimenovali po znameniti bitki Suvobor. Zraven njega pa so kasneje načrtovali gradnjo še ene, nove vile, za katero je načrte izdelal Jože Plečnik. Vendar so bili do Aleksandrove smrti leta 1934 izdelani samo tridesetmetrski stebri nad jezerom, na katerih stoji danes Paviljon Belvedere. Tito je tu na čajankah, ob konjaku in cigarah, gostil svetovne kronane glave, predsednike in tedanje slavne osebnosti. V zadnjih letih pa v poletnem času obratuje kot kavarna, ki obiskovalce razvaja z izbrano gostinsko ponudbo in od koder se ponuja izjemen pogled na Blejsko jezero

Po Aleksandrovi smrti so podrli staro zgradbo, dvorec Suvobor, in na njenem mestu začeli graditi novo po načrtih arhitekta Danila Fürsta, toda prehitela jih je druga svetovna vonja. Jugoslovanska kraljeva družina je zapustila državo, se pa gradnja zato ni ustavila. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 27. december 2022 / 11:41

Šubic in Dražgoše v filateliji

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled spominska filatelistična razstava, posvečena slikarju Ivetu Šubicu in dražgoški bitki.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 4. december 2015 / 07:00

Umetnost malo drugače

Gašper Čarman je najboljši somelje Slovenije, Matjaž Erzar je pred kratkim obiskal Laponsko, Okusi Radol'ce pa se danes zvečer v Joštovem hramu v Podnartu uradno poslavljajo od letošnjega novembra in...

Bohinj / petek, 4. december 2015 / 07:00

Dobrodelni koncert za malo Anjo

Bohinjska Bistrica – Kulturno društvo Bohinj na predvečer Miklavža, 5. decembra, ob 19.30 v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pripravlja letos že četrti dobrodelni koncert. Udeležbo na koncertu...

Kultura / petek, 4. december 2015 / 07:00

Lepa Vida za radost življenja

V soboto bodo v Prešernovem gledališču uprizorili že četrto premiero v letošnji sezoni, Cankarjevo Lepo Vido v režiji Mihe Nemca.

Kronika / petek, 4. december 2015 / 15:46

Pri Mengšu strmoglavilo manjše letalo

V včerajšnjem strmoglavljenju manjšega potniškega letala v bližini Mengša je umrl avstrijski državljan, ki je bil na poti na brniško letališče. Vzrok nesreče še ni znan.

Kultura / petek, 4. december 2015 / 12:43

Poznoantična oklepa

Prvič bodo predstavili oklepa iz 6. stoletja.