Vila Bled

Vila Bled skozi čas (1)

Blejska lepotica v Mlinem, ki še vedno vztraja

Cesta svobode vas na Bledu pripelje do Vile Bled. Gorenjci se o njej pogovarjamo redko, še manjkrat zaidemo vanjo, razen mogoče iz radovednosti, ko turistično obiščemo Bled ali nas premami želja, da bi spili kavo na terasi z enim najlepših pogledov na otok. Ker je kulinarika Vile po novem delo Grega Rozmana, ki ga poznamo tudi z Okusov Radol'ce in malih zaslonov, kakšni dve leti pa je kuharski mojster brdske kulinarike, se kdo odloči in pride v Vilo tudi samo kaj pojest.

Večina Vilo Bled še vedno imenuje Titova vila, njena zgodovina pa sega v leto 1883 in še dlje. Pred omenjeno letnico je na mestu današnje Vile Bled stalo gospodarsko in upravno poslopje otoškega gospostva. Potem je avstrijski plemič knez Ernest Windischgrätz zgradil velik dvonadstropni dvorec s stolpiči, ki je spominjal na angleške vile. Zelo odmeven je bil obisk njegovega sina Otta, ki se je leta 1902 poročil s cesarjevo vnukinjo Elizabeto; in prva postaja njunega poročnega potovanja je bil Bled, kjer sta na dvorcu preživela nekaj dni.

Vila je bila v lasti družine Windischgrätz do leta 1922, ko so jo prodali Aleksandru Karađorđeviću, mlademu, ravno poročenemu kralju novonastale države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegova žena kraljica Marija in njuni trije otroci so oboževali Bled in so v vili preživljali poletja. Najmlajši, princ Andrej, je bil celo rojen v njej. To so bili časi, ko je bil Bled mondeno letovišče in so tu dopustovali člani romunske, grške in angleške kraljeve družine.

Dvorec so takrat poimenovali po znameniti bitki Suvobor. Zraven njega pa so kasneje načrtovali gradnjo še ene, nove vile, za katero je načrte izdelal Jože Plečnik. Vendar so bili do Aleksandrove smrti leta 1934 izdelani samo tridesetmetrski stebri nad jezerom, na katerih stoji danes Paviljon Belvedere. Tito je tu na čajankah, ob konjaku in cigarah, gostil svetovne kronane glave, predsednike in tedanje slavne osebnosti. V zadnjih letih pa v poletnem času obratuje kot kavarna, ki obiskovalce razvaja z izbrano gostinsko ponudbo in od koder se ponuja izjemen pogled na Blejsko jezero

Po Aleksandrovi smrti so podrli staro zgradbo, dvorec Suvobor, in na njenem mestu začeli graditi novo po načrtih arhitekta Danila Fürsta, toda prehitela jih je druga svetovna vonja. Jugoslovanska kraljeva družina je zapustila državo, se pa gradnja zato ni ustavila. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 10. januar 2012 / 07:00

V Žagarjevi šoli jih zebe

Kranj - Učence in učitelje Osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju je po praznikih pričakal mraz v učilnicah. Zaradi težav z ogrevanjem so prva dva dneva pri pouku presedeli kar v...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...