Tak je bil denar vaše in naše mladosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 12. julij 2020 / 08:21

V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled razstava denarja, ki je v različnih obdobjih zadnjih sto let prehajal skozi roke, žepe, kovčke, sefe ljudi na področju današnje Slovenije. Kateri bankovec je bil vaša prva žepnina, koliko ste jih odšteli za novega juga, jih menjali v evre ...?

Pred dnevi mi je na vprašanje, kako gre, kolega iz mladih let, ki ga že dolgo nisem videl, saj živi na drugem koncu Slovenije, med drugim tudi dejal, da ima še kar fino službo, ampak je plača bolj tako-tako. »Zaslužim dobrega 'jurja', pa še to skupaj z malico in vožnjo.« Koliko je »jurja« evrov, bi vprašal nekdo, ki ni od tu, in bi se mu ob njegovi nevednosti muzali ostali – češ koliko le – natančno tisoč evrov. Od kod torej izraz »jur« za tisoč enot nekega denarja? Lahko bi rekli, da se prav z odgovorom na to vprašanje začne tokratna razstava z naslovom Denar vaše in naše mladosti, ki so jo v duhu tradicije vsakoletnega gostovanja pripravili člani Numizmatičnega društva Slovenije v sodelovanju z Gorenjskim muzejem.

Na ogled je namreč denar, ki je bil v uporabi na naših tleh v zadnjih burnih stotih letih. Sto let je dolga doba za človeka in za njegov spomin, a niti ne tako dolga za zgodovino. Le redki so še stoletniki, ki so preživeli vsaj pet držav: od Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije, okupacijskih držav med drugo svetovno vojno, socialistične Jugoslavije do samostojne Slovenije, ki je vključena v Evropsko unijo. Če vemo, da je denar star več kot 2500 let, je sto let v preteklost, kot bi bilo včeraj.

Tokratna razstava je v tem smislu nekoliko nostalgična, saj si lahko ogledamo in v spomin prikličemo denar, ki je krožil med nami, skozi naše roke in po naših žepih od starojugoslovanskih dinarjev, okupacijskega denarja v času vojne, povojnih bankovcev in kovancev, slovenskih tolarjev do evrov, ki so naša valuta danes. Glavno merilo pri tem so naša leta.

Od kod sta »jur« in »kovač«

Vrnimo se torej na začetek razstave, k »jurju«. Po prvi svetovni vojni, ko se je oblikovala Kraljevina SHS, so v promet prišli bankovci za deset, sto in tisoč dinarjev in tisočaka se je zaradi podobe sv. Jurija na njem – prav takega, kot je v šenčurskem krožišču na cesti iz Kranja na Brnik – prijel vzdevek »jur«. Iz tega časa pa izhaja še eno, danes mogoče nekoliko manj uporabljano poimenovanje »kovač«. Ko sem se v prvih osnovnošolskih letih med počitnicami iz Šorlijevega naselja vsakodnevno na avtobusni relaciji Rupa–Breg–Rupa vozil k starim staršem na Orehek, sem vedno dobil v žep kovanec za petdeset par, kar je bila manjša enota od dinarja, in mama mi je vedno rekla: »Tu imaš pet kovačev za avtobus.« Tudi ta izraz prihaja iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, saj je bil takrat na bankovcu za deset dinarjev upodobljen kovač.

Vitrinam in mnogim zanimivim bankovcem sledijo tiste iz tridesetih let prejšnjega stoletja, na kovancih in bankovcih pa so v ospredje prihajale podobe kronanih glav takratne kraljevine. Posebej zanimiv je numizmatični prispevek iz štiridesetih let dvajsetega stoletja in časa druge svetovne vojne. Takrat se je pojavil tako imenovani okupacijski denar, vsak izmed okupatorjev – Nemci, Madžari, Italijani, na Hrvaškem pa tudi NDH – je uveljavil svoj denar, za katerega so se menjali dinarji. Posebnost slovenske numizmatike je nedvomno tako imenovani partizanski denar, ki ga predstavljajo partizanske obveznice, priznanice, blagajniški zapisi in drugi plačilni dokumenti. Na ogled je kar nekaj zanimivih primerkov – recimo leta 1943 so bile izdane partizanske obveznice v tako imenovanih reichsmarkah, in sicer s pet-, kasneje pa triodstotno obrestno mero. Obveznice so med vojno uporabljali tudi kot plačilno sredstvo. Likovno podobo za obveznico z deset tisoč lir je recimo prispeval Božidar Jakac. Take obveznice, odvisno za kako razširjeno serijo gre, danes na numizmatičnem trgu dosegajo cene tudi po več tisoč evrov.

Od dinarja do evra

Najobsežnejši del razstave je seveda namenjen obdobju dinarja po drugi svetovni vojni, bonov, ki smo jih uporabljali takoj po slovenski osamosvojitvi, tolarjev in vse do evrov, ki jih kot plačilno sredstvo uporabljamo danes. Ob primerkih posameznih bankovcev in kovancev izvemo tudi številne zanimivosti o tem, kje so jih tiskali, koliko časa so bili v uporabi, kako je bilo v zatonu nekdanje države z dodajanjem ničel kot posledico hiperinflacije.

Menda so se na numizmatičnem trgu v osemdesetih letih pojavili neizdani bankovci z letnicami 1949, 1950 in 1951, tako imenovana informbiro serija s 16 bankovci, ki naj bi jo Narodna banka Jugoslavije pripravila zaradi strahu pred sovjetsko invazijo. Bankovci sicer nikoli niso prišli v obtok in naj bi bili po večini uničeni. Edini bankovec, ki je v spremenjeni barvi ugledal luč sveta, je bil stodinarski z motivom lokomotive, ki je bil izdan z letnico 1. maj 1953.

Večina generacije srednjih let in starejših poznate bankovec za deset dinarjev (prva izdaja »starih dinarjev« je bila nominirana na tisoč), na katerem je bil lik junaka dela Alije Sirotanovića. Leta 1949 je z ekipo osmih rudarjev v osmih urah izkopal kar 152 ton premoga in s tem premagal sovjetskega junaka Alekseja Stahanova. Zanimivo je, da so novo Sirotanovićevo podobo v osemdesetih letih umestili na bankovec za dvajset tisoč dinarjev.

Razstava nas vodi skozi posamezna desetletja vse do slovenske osamosvojitve, bonov in kasneje tolarjev (v veljavo stopijo leta 1992), ki so jih leta 2007, ko smo vstopili v evropski monetarni sistem, zamenjali evri.

Mnogi radi povedo, kako lep denar so bili tolarji, tako bankovci kot kovanci, katerih podobo so oblikovali Miljenko Licul, Zvone Kosovelj in slikar Rudi Španzel, kovanci pa so imeli motive živali po modelih kiparja Janeza Boljke. Prav to nam med vrsticami sporoča razstava. Denar ni samo plačilno sredstvo, ampak je tudi del narodne in splošne človeške kulture. Vsi se ga spominjamo v obliki fizičnih bankovcev in kovancev, s katerimi smo plačevali. Razstavljavci, odlični slovenski numizmatiki, ob zgodovinski vrednosti denarja želijo opozoriti tudi na njegovo estetsko vrednost. V upanju, da »elektronski denar« vendarle ne bo do konca izgnal denarja v fizični obliki. Svet bi bil brez njega bistveno bolj siv, ugotavlja Urban Mate, predsednik Numizmatičnega društva Slovenije.