Normalno je, da v teh časih občutimo nekaj tesnobe

Ni treba čakati, da občutki postanejo neznosni, preden poiščemo pomoč, poudarja psihologinja Maša Širnik, ki je na posebni telefonski liniji na voljo ljudem, ki v času spopadanja z epidemijo potrebuje nasvet, podporo ali pa se preprosto želijo pogovoriti o svojih skrbeh.

Tudi v radovljiškem zdravstvenem domu so sredi meseca vzpostavili telefonsko linijo, na kateri je bil doslej ob sredah, od prihodnjega ponedeljka pa vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure uporabnikom na voljo pogovor s psihologom. Dopoldan je psihologinja vsak dan dosegljiva na telefonski številki 040 324 805, popoldan pa na številki 04 537 03 45.

»Številki sta namenjeni vsakemu, ki meni, da potrebuje pogovor s psihologom, in ne samo ljudem, ki imajo duševne težave. Dobrodošel je vsak, ki ima vprašanje, potrebuje nasvet, podporo ali pa se preprosto želi pogovoriti o svojih skrbeh,« poudarja psihologinja Maša Širnik, ki na klice odgovarja v dopoldanskem času. Popoldan je dežurna psihologinja Karin Kordež. Telefonska podpora je sicer v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje vzpostavljena na državni ravni.

Zaradi katerih problemov vas ljudje pokličejo?

Večina klicalcev se sooča s povečano zaskrbljenostjo in negativnimi mislimi. Skrbi jih širjenje bolezni, zdravje in zdravje bližnjih. Veliko ljudi vznemirjajo vedno novi zakonski ukrepi pa tudi politična in ekonomska prihodnost države. Skrbi jih, da so ali bodo novi ukrepi za zajezitev širjenja virusa absurdni, neživljenjski in prestrogi ali pa da so premili in da jih ljudje ne bodo upoštevali. Nemalo ljudi vznemirja finančna situacija, v kateri so se znašli zaradi novega virusa. Nekatere skrbi tudi, da bo v trgovinah zmanjkalo življenjskih potrebščin. Ljudje, ki še hodijo v službo, imajo težave s preobremenjenostjo ali pa s skrbmi o pomanjkanju zaščitne opreme v službi. Veliko ljudi se zaradi dela od doma prvič spopada z novo tehnologijo, ki se prej ni zdela nujno potrebna. Vsi, ki živijo sami ali pa so v samoizolaciji, pa te dni močno občutijo pomanjkanje družbe ... Če ste se v opisu skrbi prepoznali, naj poudarim, da to pomeni, da spadate med večino in da se povsem normalno odzivate na nenormalno situacijo.

V teh časih je naravno, da smo ljudje negotovi in zaskrbljeni. Kako pa vemo, kdaj so naše skrbi in strahovi tako veliki, da potrebujemo strokovno pomoč?

V teh nepredvidljivih časih je naravno, da občutimo nekaj tesnobe. To je sila neprijetno čustvo, ki pa je v osnovi nenevarno in lahko tudi uporabno, saj nas opozarja na nevarnost in nas aktivira. Normalno in koristno je, da smo trenutno nekoliko bolj zaskrbljeni za svoje zdravje, za zdravje bližnjih, da nas skrbi, da ne bi okužbe prenesli na druge. Ta čustva nato vplivajo na nas, da se vedemo v smeri večje samozaščite.

Težava nastane, ko tesnobo občutimo prepogosto ali je preveč intenzivna. Takrat lahko pomembno vpliva na našo kvaliteto življenja, na spanje, apetit in splošno funkcioniranje. Pomoč potrebujemo, ko menimo, da svojih čustev in negativnih misli nimamo več pod kontrolo, ter kadar naše skrbi močno presegajo dejansko nevarnost ali tveganje, ki smo mu izpostavljeni. Pomoč potrebujemo tudi, kadar smo opazili, da smo se začeli tolažiti z alkoholom ali drugimi drogami. Ni pa treba čakati, da občutki postanejo neznosni, preden poiščemo pomoč.  

Kako pa se lahko pomirimo sami?

Pomislite na vse ovire, ki ste jih že premagali, na spremembe, na katere ste se dobro prilagodili, in na vse stresne situacije, ki ste jih obvladali. Spomnite se, kaj vam je pomagalo takrat. Zelo hitro lahko ugotovimo, da že imamo mehanizme za obvladovanje stresa in da smo vse prej kot nemočni.

Veliko ljudi se sprošča s fizično aktivnostjo, hobiji in aktivnostmi, ki so za nas prijetne. Prisluhnite si in se vprašajte, ali vas sprošča petje, slikanje, pletenje ali razgled z bližnjega hriba. Ali se bolje počutite, ko poslušate umirjeno ali energično glasbo? Vzdržujte zdrav življenjski slog. Če imate urejen ritem spanja, se zdravo prehranjujete in se gibate, se telesno seveda dobro počutite. Zdrav duh pa živi v zdravem telesu!

Vedno bolj prepoznane postajajo tudi tehnike sproščanja; če vas zanimajo, jih lahko raziščete, lahko pa si pomagate tudi s preprostim umirjenim dihanjem. Pomaga vam lahko, da vzpostavite načrt in strukturo dneva, tako da določite, kaj boste delali ob kateri uri. Ne izpostavljajte se pretirano informacijskim programom. Lahko si tudi določite samo nekaj minut v dnevu, ko se boste ukvarjali s svojimi skrbmi. Na primer zvečer od 20. ure do 20.20 si določite, da boste zaskrbljeni. Če vas prešine skrb, si rečete, da se boste z njo ukvarjali zvečer. Osredotočite se na tukaj in zdaj. Če se da, se upočasnite in poskusite uživati v majhnih, vsakodnevnih stvareh: v sončnem zahodu, toplem čaju, sproščujoči kopeli. Povsod okoli nas so lepi trenutki, če si le vzamemo čas, da jih opazimo.