Kmetija je povezala družino

Na Kumrovi kmetiji v Bilnjovsu/Fellersdorf na Koroškem so se leta 2011 odločili, da bo njihova prihodnost proizvodnja senenega mleka in domačih mlečnih izdelkov.

Bilnjovs/Fellersdorf na Koroškem – Na levem bregu Drave, na pobočju Gur/Sattnitz nad Rožem, leži manjša dvojezična vas Bilnjovs ali Fellersdorf po nemško, ki je del dvojezične občine Bilčovs/Ludmannsdorf. Ker se je nad 15 odstotkov vaščanov pri zadnjem štetju izreklo za Slovence, stoji pred vasjo dvojezična krajevna tabla, pa tudi drugi napisi v kraju so dvojezični, kar je tudi za celotno občino Bilčovs nekaj običajnega in iz tega nihče ne dela problemov. Sredi kraja leži Kumrova kmetija, na katero opozarja dvojezična tabla ob cesti. Pred prazniki sem jo obiskal. Kumrovi so namreč kot predstavniki slovenske liste zelo dejavni v občinski politiki, v Skupnosti južnokoroških kmetov in v Kmečki izobraževalni skupnosti na Koroškem, ki skrbi za izobraževanje slovenskih kmetic in kmetov v slovenščini. So zavedni koroški kmetje, navezani na svojo zemljo, na svoj rod in na svoj domači kraj. Do leta 2010 je bila Kumrova kmetija tradicionalna manjša koroška kmetija, za katero sta skrbela Ingrid in Miha Zablatnik. Ko pa sta se leta 2010 vrnila domov hčerka Olga, poročena Voglauer, in njen mož Markus, ki sta se spoznala med študijem na Dunaju, so se pri Kumru odločili za spremembo.

»Leta 2011 smo opustili klasični način kmetovanja s krmljenjem silaže in začeli s proizvodnjo senenega mleka in njegove predelave v sadni in v navadni jogurt, v podeželsko skuto in v bio mleko. Vsa krma je domača in naravno posušena. Pridelujemo jo na 15 hektarih lastnih in osmih hektarih najetih travnikov. Poleg travnikov imamo še 24 hektarov gozda. V hlevu imamo povprečno 15 krav molznic, ki dajejo letno okrog 6500 litrov mleka oziroma od 15 do 25 litrov dnevno. Mogoče se zdijo te številke nizke, vendar so za naravni način krmljenja maksimum,« je povedala o kmetiji Olga Voglauer, inženirka kmetijstva, ki je z možem Markusom, rojenim v Nižji Avstriji, prevzela odgovornost za kmetijo. Mama Ingrid in oče Miha pa sta ostala njuna zanesljiva pomočnika.

Kumrovi so pokazali veliko izvirnosti, poguma in podjetnosti. Sovaščane in prebivalce okoliških vasi so obveščali o svoji ponudbi in jim dali možnost, da jim sami pripeljejo izdelke na dom. Pri Kumru pravijo, da je bil to zadetek v polno. V njihov sistem celoletnega naročanja dobave mleka in mlečnih izdelkov na dom se je vključilo že nad 200 gospodinjstev. Olga, najpogosteje pa Markus, jim dvakrat tedensko dostavljata z od daleč prepoznavnim avtomobilom naročeno blago. Pravijo, da je to boljša rešitev kot prodaja na domu, ko bi moral biti vedno eden doma, obiski domov strank pa so tudi izvrstna priložnost za klepet o povsem vsakdanjih rečeh.

Na moje vprašanje, če se s tem lahko preživijo, odgovarjajo pozitivno. »Dobro živimo. Z možem sva odvisna samo od kmetije, za nekaj ur pa imamo zaposleno tudi sorodnico. Vsega pa tudi ne moremo gledati samo skozi denar. Seveda je pomemben, vendar je v našem primeru kmetija tudi trdneje povezala družino in rodove na njej. Vsi trdo delamo za isti cilj. Od 100.000 litrov letno pridelanega mleka ga 30.000 oddamo mlekarni tudi zaradi kontrole kakovosti. Mlekarna nam ga plača po 42 centov za liter. Od 70.000 litrov ga polovico predelamo v jogurte, skuto in maslo, polovico pa ga prodamo v steklenicah. Imamo svojo polnilnico in embalažo, tako da smo prepoznavni tudi na zunaj,« je povedala o svoji kmetiji prijazna in zgovorna Olga.