Simpozij o Aciju Bertonclju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 18. januar 2016 / 12:11

V začetku februarja bo v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah potekal simpozij o pianistu Aciju Bertonclju (1939–2002) z naslovom Apostol slovenske klavirske glasbe 20. stoletja.

Domžale – V produkciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in v sodelovanju z Inštitutom glasbeno-informacijskih znanosti pri Centru za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze Maribor bo v petek, 12. februarja, v prostorih kulturnega doma potekal simpozij o domžalskem rojaku, priznanem slovenskem glasbeniku in pedagogu, pianistu Aciju Bertonclju. Vodja in pripravljavca simpozija, dr. Franc Križnar in Milan Marinič, sta v program povabila raznolik izbor predavateljev in razpravljavcev, ki bodo preko dopoldneva osvetlili življenje in delo Acija Bertonclja. Po uvodnem nagovoru in predavanju dr. Franca Križnarja o pianistovih življenjskih in delovnih prelomnicah skozi kritikovo oko in uho bo slovenist Matjaž Brojan predstavil Acijev rod v Domžalah, muzikolog dr. Jurij Snoj pa njegovo življenjsko pot.

V drugem delu bo zgodovinar dr. Miroslav Stiplovšek govoril o Bertoncljevem sodelovanju s Kulturno skupnostjo Domžale pri programskem oblikovanju koncertov v Grobljah od sredine sedemdesetih let do leta 1990. Slovenist Milan Marinič se bo spominjal svojih srečanj z Acijem, dr. Veronika Šarec pa bo v širšem smislu predstavila glasbeno življenje v Domžalah in širše v drugi polovici 20. stoletja. Muzikologinja dr. Tjaša Ribizel se je poglobila v vlogo Acija Bertonclja v slovenski klavirski glasbi 20. stoletja skozi oči časopisnih objav, glasbeni pedagog in skladatelj Tomaž Habe pa bo govoril o pianistu in domžalski glasbeni sceni.

V nadaljevanju se bodo zvrstila predavanja o Bertoncljevem sodelovanju s festivali in njegovih pianističnih dosežkih. Violinist in profesor Dejan Bravničar bo Acija predstavil skozi oči prijatelja in sodelavca, muzikolog Marko Šetinc bo o njem govoril kot o »rezidenčnem« pianistu Simfonikov RTV Slovenija, muzikolog Mihael Kozjek o njegovi vlogi v okviru mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje in Kulturnega doma France Bernik, dr. Henrik Neubauer pa o njegovih angažmajih na Festivalu Ljubljana. Profesor klavirja na Akademiji za glasbo Hinko Haas bo kolega in sodelavca Acija Bertonclja predstavil kot pedagoga na Akademiji za glasbo (1979–2002) in v Klavirskem duu Bertoncelj-Haas (1995–2002): Aci Bertoncelj – neusahljivi vir umetniške energije in inspiracije.

Zadnjo četrtino simpozija bo odprl nekdanji profesor in dekan Akademije za glasbo Pavel Mihelčič s predavanjem z zgovornim naslovom Bertonclju bi postavil spomenik! Sledila bo dr. Manja Flisar Šauperl, katere tema bo Aci kot pianist v severovzhodni Sloveniji, muzikologinja dr. Urška Šramel Vučina pa bo govorila o Aciju kot učitelju v Velenju in Mednarodnem klavirskem tekmovanju Aci Bertoncelj. V zaključku bo pianist in dirigent Simon Krečič Bertoncljevo osebnost osvetlil v luči svojega učitelja: velikega pianista, glasbenika in človeka. Nazadnje bo na simpoziju nastopil še pianist in nekdanji urednik na Radiu Slovenija Leon Engelman s temo Acijeva radijska snemanja solistične in komorne glasbe v času »rezidenčnega« pianista Simfonikov RTV Slovenija in njegovi nastopi na Mednarodnem festivalu sodobne komorne glasbe v Radencih. Zbrani prispevki bodo še v letošnjem letu izšli tudi v zborniku, simpozij pa se bo ob 17. uri končal s koncertom Glasbene šole Domžale v dvorani, ki nosi pianistovo ime.

Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je po začetnem šolanju na osnovni in srednji stopnji na ljubljanski Glasbeni šoli pri sloviti Zorki Bradač končal študij klavirja, na ljubljanski Akademiji za glasbo pa je študiral v razredu prof. Hilde Horak. Nato se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Nastopal je kot solist, spremljevalec in član klavirskega Tria Tartini. Bil je med najpomembnejšimi jugoslovanskimi pianisti 20. stoletja, tako rekoč ob boku naše prve dame črno-bele klaviature Dubravke Tomšič Srebotnjak. Aci se je posvečal sodobni glasbeni literaturi, improvizaciji in tudi džezu. Od 1979 je poučeval na ljubljanski akademiji, od 1989 kot redni profesor. Posnel je več plošč z deli svetovnih in slovenskih skladateljev. Med nagradami velja posebej omeniti nagrado Prešernovega sklada (1972). Umrl je v Domžalah leta 2002.