Opozarjal na škodo zaradi nedobave

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. januar 2016 / 12:47

Anton Koselj iz Vrbe, ki je bil zaposlen kot odgovorni inženir za energetske analize pri ELES-u, je že pred trinajstimi leti opozarjal, kakšne posledice bo imel odklop dobave električne energije Hrvaški. Zaradi nedobave je zdaj Slovenija morala plačati 42 milijonov evrov odškodnine.

Vrba – Tik pred novim letom je Slovenija Hrvaški plačala dobrih 42 milijonov evrov odškodnine zaradi nedobavljene električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Gre za elektriko, ki je naša država ni dobavila Hrvaški med julijem 2002 in aprilom 2003, arbitražni spor o tem pa se je vlekel deset let. Na napako, ki jo je takrat z nedobavo električne energije Hrvatski elektro privredi (HEP) napravil ELES, pa je že pred trinajstimi leti opozarjal Anton Koselj iz Vrbe, ki je bil takrat v službi pri ELES-u v Ljubljani kot odgovorni inženir za energetske analize.

»Zaradi te napake je po odločitvi arbitražnega sodišča v Ameriki Slovenija morala v decembru 2015 plačati odškodnino 42 milijonov evrov. Mislim, da bi bilo treba slovensko javnost o tej napaki obvestiti in povzročitelje poklicati na odgovornost,« je povedal Koselj, ki je tudi podrobno opisal, kaj se je dogajalo takrat. »Vsa leta po osamosvojitvi Slovenije se je HEP obnašal nekorektno do plačila električne energije, ki jo je prejemal iz NEK. Neplačani računi so leta 1998 znašali že okrog 40 milijonov ameriških dolarjev in HEP ni kazal nobene volje, da bi te račune poravnal. To početje HEP-a je bilo v nasprotju z vsemi mednarodnimi normami in običaji poslovnega obnašanja in je bilo vredno resnega obsojanja. HEP je poleti 1998 imel velik primanjkljaj električne energije, zaradi česar je skoraj neprekinjeno uvažal 300 MW. To je bila za HEP takrat tudi maksimalno dovoljena (možna) prenosna tranzitna moč preko Slovenije,« razlaga. Dolg se je nabiral, odgovorni v ELES-u pa so v nekem trenutku menili, da bodo z odklopom NEK proti Zagrebu HEP prisilili k plačilu neporavnanega dolga. »Tako sklepanje je vodilo do največje strateške napake Slovenije v odnosu do HEP,« je prepričan Koselj. Kot meni, bi – če bi naredili analizo možnih posledic odklopa – videli, da bo odklop povzročil mnogo več škode kot koristi. In to se je, tako Koselj, tudi res zgodilo. Škoda je bila po Koseljevem mnenju tako ekonomska kot politična. »ELES je dolgo časa prodajal električno energijo iz NEK po 2,62 SIT/kWh, kar je manj kot 50 odstotkov tega, kot je bil pripravljen plačevati HEP. Iz te razlike v ceni si je Slovenija prislužila kar lepo vsoto izgub.« Če Slovenija ne bi prenehala dobavljati električne energije iz NEK, bi se hrvaški dolg do Slovenije sicer še naprej povečeval, bi pa imel veliko strateško vrednost pri vseh drugih pogajanjih s Hrvati in uveljavljanju slovenskih interesov, je prepričan sogovornik. Poleg tega je s potezo padel temen madež na ELES v očeh Evrope, za nameček pa je zdaj Slovenija morala zaradi napačne in nestrokovne odločitve posameznikov, ki so takrat v ELES-u sprejemali odločitve, plačati tako visoko odškodnino. Koselj, ki ga je takratno dogajanje v ELES-u prizadelo tudi osebno, saj naj bi bil deležen mobinga na delovnem mestu, bo vse dogajanje orisal tudi v knjigi, ki jo že pripravlja, in bo nosila naslov Tudi to je naša in moja zgodovina.