Kolesarjenje v domači sobi

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Rekreacija / / 21:57

Sobna kolesa ali trenažerji so idealen pripomoček za ohranjanje bazične kolesarske kondicije v zimskem času. Omogočajo nam, da lahko kolesarimo na toplem, npr. v sobi ali garaži. Nismo odvisnih od zunanjih vremenskih vplivov, ni nam treba v fitnes in vadimo lahko kadarkoli. Pred leti so bila v modi sobna kolesa, ki so jih kupovali predvsem tisti, ki so se hoteli znebiti odvečnih kilogramov. Ker so bila kolesa neergonomsko oblikovana, je bilo kolesarjenje na njih prava muka in kupci so kmalu ugotovili, da sobno kolesarjenje že po desetih minutah postane silno dolgočasno, tudi če medtem na televiziji gledaš še tako zanimiv film. Kolo je kmalu samevalo v kotu sobe in postalo uporaben pripomoček za obešanje in odlaganje oblačil. Boljši kolesarji, predvsem tekmovalci, so zato v zimskem času raje uporabljali valje. To so trije približno en meter dolgi med seboj povezani valji, na katere postaviš svoje cestno kolo. Med vožnjo ima kolesar občutek, kot da se pelje po cesti, le da dejansko stoji na mestu. Kolesar mora biti med pritiskanjem na pedale osredotočen na ravnotežje in pogosto se vsaj manj izkušenim zgodi, da »zapeljejo« z valjev in kolesarjenje se konča s padcem. Z nekaj vaje lahko kolesarimo stoje in celo simuliramo sprinte. Le klancev in vetra v laseh valji ne morejo pričarati. Veliko cestnih kolesarjev pa še danes prisega, da so valji najboljši pripomoček za sobno kolesarjenje.

Vse bolj pa se uveljavljajo trenažerji, v katere vpnemo svoje cestno kolo. Običajno je zadnje kolo vpeto v nosilec, ki zagotavlja, da je kolo stabilno in kolesarju ni treba skrbeti za ravnotežje. Zavora trenažerja, ki skrbi za upor, lahko simulira različne obremenitve. Pri osnovnih modelih trenažerjev zadnjega obročnika kolesa ne snamemo in za upor skrbi zavora, ki drgne ob gumo zadnjega obročnika. Ti trenažerji so precej glasni, po nekaj urah vožnje pa je zadnja guma obrabljena in neuporabna za kolesarjenje na cesti. Pri boljših trenažerjih zadnji obročnik na kolesu snamemo ter kolo vpnemo v trenažer, ki ima svoj verižnik (zobnik). Tako sta prenos moči in zaviranje še bolj podobna cestnemu kolesarjenju. Tak pametni trenažer lahko simulira kolesarjenje po ravnini, klancu navkreber, blagem klancu navzdol in celo vožnjo po makadamu. Vgrajen ima merilnik moči za vsako nogo posebej, zato lahko vrhunski kolesarji optimizirajo pritisk obeh nog na pedale vseh 360 stopinj. Naprava meri tudi kadenco, to je število vrtljajev pedalov v minuti. Pametne trenažerje lahko povežemo s pametnim telefonom in računalnikom. To pomeni, da imamo vse podatke zabeležene in jih shranimo ter analiziramo na vseh možnih programih za spremljanje športnih dosežkov. Pri kolesarjenju pazite, da boste pri sebi vedno imeli brisačo, kajti v sobi ni vetra, ki bi med vožnjo sušil vaš pot.